Slovenija, svetovna čebelarska sila

Naslednji korak bo priprava dokumenta za uvrstitev čebel med ogrožene vrste in nabora ukrepov za njihovo preživetje.

Objavljeno
19. december 2017 19.32
Luka Mladenović Urbanistični inštitut (levo) in Gorazd Trušnovec Urbani čebear (desno) pregledujeta panje na strehi Urbanističnega inštituta Prednost mestne pridelave medu na strehah stavb je manjša verjetnost okužbe panjev z boleznijo Variola
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Tri leta in pol po rojstvu ideje Čebelarske zveze Slovenije in po več odobritvah na ravni OZN nihče ne dvomi, da bo resolucija o razglasitvi svetovnega dneva čebel dobila še soglasno podporo članic na plenarnem zasedanju generalne skupščine OZN in da bo svet 20. maja prihodnje leto prvič zaznamoval praznik čebel.

Predhodno je resolucijo podprlo 115 držav, med njimi vse države EU, ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Argentina, Avstralija in Brazilija. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je pred glasovanjem povedal, da bo Slovenija za boljši položaj čebel poskrbela s štirimi aktivnostmi.

Evropsko unijo bo poskušala prepričati, da je čebela ogrožena živalska vrsta in da je treba zagotoviti boljše razmere za njeno preživetje. Dokument za zaščito čebele bo pripravila delovna skupina, ki je bila že imenovana, omogočal pa bi stalno finančno podporo čebelarjem ne glede na odvisnost od vremenskih razmer. Čebele z opraševanjem za evropsko kmetijstvo opravijo za 22 milijard evrov storitev, na svetovni ravni pa so številke veliko večje, poudarja Židan.

Slovenija bo ustanovila čebelarsko akademijo. Prvi korak k tej je bil narejen s sprejetjem novele zakona o kmetijstvu, oblikovala pa se bo takoj po sprejetju zakona v parlamentu. »Povpraševanje po naših izkušnjah in znanju je veliko in nanj moramo organizirano odgovoriti,« utemeljuje Židan. Slovensko čebelarstvo je po njegovih besedah že referenčno za svetovno čebelarstvo, da bi bilo še bolj, si bo država prizadevala za njegovo odličnost. Projekt odličnosti bo pokril področje organiziranosti, tehnologije, zdravja čebel in raziskav za čebelarstvo. Slovenija pripravlja tudi katalog čebelarske opreme, ki jo lahko slovenski proizvajalci ponudijo čebelarjem.

Če bo svetovni dan čebel potrjen, bo Čebelarska zveza Slovenije 18. maja prihodnje leto organizirala mednarodno čebelarsko konferenco, na kateri bodo različni strokovnjaki osvetlili problematiko čebel in predlagali rešitve. Slovenija se bo morala pripraviti tudi na zaznamovanje svetovnega dneva čebel.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč poudarja, da je treba čebelam zagotoviti boljše bivanjske razmere. To pomeni predvsem spodbujanje boljšega kmetijstva, sajenje medovitih rastlin, poostritev nadzora nad registracijo škodljivih pesticidov, več vlaganj v raziskave s področja zdravstvenega varstva čebel in izobraževanje čebelarjev. Prenos spoznanj iz znanosti v prakso je povsod po svetu velika težava, dodaja.

Slovenija je že zdaj ambasadorka promocije čebelarstva. Ima odlično čebelarsko opremo, odlično organiziranost čebelarske službe, najboljši sistem izobraževanja čebelarjev od mladih nog naprej, kakovostne in raznovrstne čebelje pridelke. Kljub temu bo morala na nekatera področja vložiti več. Noč izpostavlja čebelarski turizem in zdravstveno varstvo čebel.

Svetovni dan čebel je pomemben za več ključnih izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo, od varovanja biodiverzitete do odpravljanja lakote, meni dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. »Čebele so ogrožene zaradi sprememb v okolju, ki jih je povzročil človek. Pesticidi so eden od dejavnikov, pomembno je tudi pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva, podnebnih sprememb in bolezni. Ker sočasno deluje več dejavnikov, je učinek toliko večji. Za divje opraševalce so vse te spremembe še veliko bolj uničujoče, zato so ogroženi precej bolj kot medonosna čebela.«