Terana ni mogoče pridelati z dekreti

Evropski komisar Hogan ni prepričal s svojim člankom v Delu, zakaj je treba ustreči Hrvaški

Objavljeno
20. januar 2017 14.54
*ima*TERAN 3
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič
Ljubljana - Teran mora zrasti na kraški zemlji in ne v bruseljskih pisarnah z dekreti, so odločni v Civilni iniciativi za spoštovanje zaščite vina teran v svojem odzivu na pisanje evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v mnenjskem članku, objavljenem v včerajšnjem Delu.

V svojem odzivu na pisanje gostujočega peresa Hogana, ki pojasnjuje, zakaj se je komisija odločila ugoditi Hrvaški in njenim vinarjem pri uporabi imena teran za njihovo, v Istri pridelano vino, pravijo, da je članek napisan v zelo prijazni maniri, s katero poskuša komisar zmotno prepričati slovensko javnost o svojih dobrih namenih, in to že s trditvijo, da se zaveda, da je teran slovensko vino.

»To nas veseli, vendar pa je v članku hkrati navedena tudi vrsta odkritih ali prikritih dejstev, ki pa jih ne moremo jemati za konstruktivne v odnosu do terana, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaščitilo skladno z zahtevami in pravnim redom Evropske unije že v procesu vstopanja Slovenije v EU. Komisar tega ne more zanikati, vendar pa meni, da je tudi Hrvaška upravičena do uporabe imena teran, saj naj bi maja 2013 vložila vlogo pri evropski komisiji, kjer naj bi v geografsko označbo hrvaška Istra vnesli tudi sorto grozdja teran. In tu smo pri sumljivih poslih, ki se razkrijejo v Hoganovem članku. Hrvaška je takrat že končala s pristopnimi pogajanji, v okviru katerih ni zahtevala, da bi ji priznali uporabo imena teran.«

Pilatovsko umivanje rok

Ob očitku, da je Hrvaška vlogo oddala po končanem procesu pogajanj, tako da Slovenija tega ne bi mogla več problematizirati, jih zanima, na podlagi kakšnih zgodovinskih, kulturnih in geoloških dokazov je Hrvaška argumentirala svojo nujo po vinu teran, če pa vedo, da v tako poimenovano vino, ki ga še vedno prodajajo, mešajo različne sorte grozdja, in je po njihovem sorta teran samo ena od sestavin tega vina. S svojim pisanjem je komisar, pravijo, dokazal, da ni nikoli spoznal in sprejel njihovih oz. slovenskih argumentov, zakaj ni možna izjema za hrvaško mešanico sort v Istri, ki bi izenačevala slovensko vino teran s tistim, kar pridelujejo v hrvaški Istri. Obžalovanje glede nedoseženih dogovorov med državama zato ne morejo razumeti drugače, pravijo, kot pilatovsko umivanje rok po tem, »ko komisija in z njo odgovorni komisar nista v dveh letih poskrbela za to, da bi se dodobra seznanila s tem, kaj pomeni vino teran za Kras, kako vrhunski so procesi njegovega pridelovanja in koliko strokovnega znanja premnogih generacij kraških vinarjev je vanj vloženega«.

Za kmetijskega ministra Dejana Židana, ki se je prav tako odzval na komisarjev članek, je pozitivno, da je ta potrdil izključno zaščito slovenskega terana, pojasnjevanje, zakaj želi komisija hrvaškim pridelovalcem podeliti le omejeno pravico do uporabe z zapisom grozdja sorte teran na etiketo vina, pa pospremi z opozorilom, da hrvaško vino, označeno s sorto teran, ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako hrvaško vino, pridelano na večjih površinah, kot jih imajo pri nas na Krasu, bi našim vinarjem povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko izničilo našo zaščito in oslabilo gospodarski razvoj Krasa, ki večinoma temelji na vinogradništvu in z njim povezanim turizmom. To so po njegovem ključni razlogi, poleg že večkrat pojasnjenih pravnih in postopkovnih, zaradi katerih Slovenija ni mogla privoliti v kakršenkoli kompromis pri poskusih, da se Hrvaški dodeli izjema za uporabo imena teran.

Po mnenju Bojana Pretnarja, strokovnjaka za intelektualno lastnino in zaščito blagovnih znamk, Hoganovo pojasnjevanje za nepoznavalce morda zveni prepričljivo, v resnici pa gre za precejšnjo zavajanje javnost. Opozoril je na dejstvo, ki bi Sloveniji v tožbi, ki jo napoveduje ob vztrajanju komisije pri delegiranem aktu, s katerim želi ustreči Hrvaški, prišla prav. To pa je, da je vsa akcija evropske komisije grajena na domnevi, da je hrvaški teran sorta grozdja, kar je v nasprotju z vsem, kar je Hrvaška imela do leta 2010 v svoji nacionalni zakonodaji. Pri dokazovanju je po njegovem lahko zelo pomembna tudi skupna slovensko-hrvaška strokovna študija, ki je ugotavljala iz kakšne sorte grozdja so pridelani terani, od italijanskega, slovenskega in hrvaškega. »Študija, mednarodno objavljena v angleškem jeziku, neizpodbitno pravi, da je to, kar se imenuje istrski teran, genotipsko vino iz povsem enake sorte, kot ga pridelujejo iz sorte refošk v slovenski Istri.«