Trgovci še vedno najmočnejši člen prehranske verige

Gornja Radgona – Zelo slab obisk okrogle mize o odnosih v slovenski verigi preskrbe s hrano na sejmu Agra je le eden od dokazov o neenakopravnosti odnosov: med poslušalci skoraj ni bilo predstavnikov živilskopredelovalnih podjetij, ker so ta po podobni lanski okrogli mizi svojo kritičnost do nepoštenih praks trgovcev plačala s poznejšimi težavami pri prodaji svojih izdelkov in pridelkov trgovskim sistemom.

Trgovci so torej očitno še vedno najmočnejši člen verige, saj z določanjem pogodbenih pogojev ohranjajo nepoštene prakse do dobaviteljev, je poudaril varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek. Kmetijski minister Dejan Židan pojasnjuje, da so že leta 2010 ugotovili, da je v teh odnosih nekaj narobe, zato je vlada od takrat sprejela že nekaj ukrepov za izboljšanje položaja najšibkejših deležnikov, torej pridelovalcev. »Nekatere stvari so se spremenile, toda z doseženim še ne moremo biti zadovoljni. Partnerji v verigi so ponekod še vedno različno močni, cilj sistema pa ne sme biti uničenje najšibkejših. Zato bodo potrebne nove rešitve za uravnavanje neravnovesja, pri tem pa smo pripravljeni iti tudi čez evropski rob, če nam drugi ne bodo hoteli slediti,« je dejal in s tem nakazal, da je trgovina pretirano močen člen verige. »V EU pet velikih trgovskih sistemov obvladuje polovico trga. To ni več tržno gospodarstvo, ampak oligopol in proti temu bo treba nekaj storiti.« Po besedah ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška bo za spremembo razmerij moči nujno treba reorganizirati oziroma bolj povezati slovenske pridelovalce in predelovalno industrijo.

Dobavitelji proti obveznim promocijskim rabatom

Varuh Jože Podgoršek je vesel nekaterih pozitivnih praks v odnosih med trgovci in dobavitelji, kot je postopno prehajanje na neto neto nabavne cene, akcije in promocija slovenske hrane pri posameznih trgovskih sistemih ter uvajanje manjših, lokalnih ponudnikov. Toda seznam nepoštenih praks, v katerih so dobavitelji praviloma v podrejenem položaju, je veliko daljši in po njegovih besedah tako rekoč nespremenjen vse od uvedbe funkcije varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano pred letom in pol. »Dobavitelji se nam še vedno pritožujejo zaradi obveznih promocijskih rabatov, pogodbenih prispevkov za uvrstitev izdelka na prodajno polico, nerazumno visokih pogodbenih kazni za zamude ali napake pri dobavi ... Inovativnost teh nepoštenih praks je prehuda in dobavitelji niso na enakopravnih pogajalskih izhodiščih.«

Temu je pritrdila Tatjana Zagorc z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in poudarila, da kljub podpisanemu kodeksu o odnosih v verigi in nekaj pozitivnim primerom še vedno capljamo na mestu in se še vedno ukvarjamo z enakimi problemi. Uroš Lozej s Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) pa se s tem ni strinjal: »Seznam nepoštenih praks me preseneča, saj vsi govorimo, da jih ni. Če nekateri to še vedno počnejo, so v konkurenčni prednosti pred tistimi, ki delajo pošteno, in proti njim je treba ukrepati. A na TZS trdimo, da je nepoštenih praks veliko manj, kot jih je bilo prej.«

Sumi nepoštenih praks že na AVK

Toda varuh Podgoršek je vztrajal pri trditvah, da trgovci dobavitelje še vedno silijo v čudne, skoraj nemogoče dobavne pogoje in tako izkoriščajo svojo moč na trgu, sam pa je brez moči, saj nima niti pravice vpogleda v pogodbe med trgovci in dobavitelji, prav tako nobene možnosti ukrepanja ali sankcioniranja takšnega početja. S spremembo zakona o kmetijstvu bi bilo zato treba po njegovem mnenju varuhu omogočiti vsaj vpogled v pogodbe. »Že takšna možnost bi verjetno katerega od trgovcev odvrnila od takšnega početja,« je dejal. Ker pa je še vedno brezzobi tiger, je na začetku letošnjega leta sume o nepoštenih trgovskih praksah, ki so mu jih sporočili dobavitelji, prijavil Agenciji za varstvo konkurence (AVK). »Ta se s prijavo že ukvarja, vendar še nima izdelanih meril, kaj je v takšnih primerih sploh nepoštena praksa,« je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja AVK Andrej Matvoz.

Ker torej pridelovalci ostajajo najšibkejši člen v prehranski verigi, je Branko Ravnik s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije napovedal, da bodo, če se ne bo nič spremenilo, začeli organizirati lastno prodajo pridelkov zunaj trgovskih sistemov. »Če se v verigi ne bomo dogovorili o dolgoročno sprejemljivih razmerjih, bomo šli v to,« je dejal.