Ukinitev mlečnih kvot znižuje cene

Kmetijski ministri EU: ruski embargo je dodatno zaostril razmere na mlečnem trgu in pri prašičjem mesu. Težave tudi v pridelavi sladkorja.

Objavljeno
14. julij 2015 18.50
SLO., RATEZ,GOSTILNA VOVKO, 27.3.2014, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana – Evropski kmetijski ministri so na prvem skupnem zasedanju pod novim predsedovanjem Luksemburga med pomembnimi vsebinami s področja kmetijstva, živilstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva razpravljali tudi o skrb zbujajočih razmerah na trgu mlečnih izdelkov in prašičjega mesa.

Ob obravnavi prednostnih nalog predsedujoče države v drugi polovici leta so govorili tudi o razvoju kmetijskih trgov, predvsem v zvezi z nedavno odločitvijo Rusije, da podaljša prepoved uvoza nekaterih kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom iz EU še za eno leto. Še posebej so bili izpostavljene skrb zbujajoče razmere na trgu mlečnih izdelkov in prašičjega mesa ter vprašanje prihodnosti sektorja sladkorja v EU.

Obravnavali so tudi dokument, ki ga je pripravila skupina držav članic, vključno s Slovenijo, v katerem zaradi krize na mlečnem trgu pozivajo k uvedbi potrebnih ukrepov na ravni EU. Trg mleka in mlečnih izdelkov se namreč vse bolj spopada s težavami, ki jih je povzročila ukinitev mlečnih kvot in dodatno še prepoved uvoza na ruski trg.

Ukrepi, ki so bili uvedeni lani za blažitev posledic prepovedi uvoza, namreč ne zadoščajo za reševanje trenutnih težav. Države zato pozivajo komisijo k analizi razmer na trgu mleka in mlečnih proizvodov ter k pripravi predloga za zvišanje intervencijske cene za maslo in posneto mleko v prahu za uporabo sheme javne intervencije. Poleg tega se zavzemajo za začasno uvedbo izvoznih nadomestil, ki bi motivirala iskanje novih trgov zunaj EU.

Kot je poudaril slovenski kmetijski minister Dejan Židan, v Sloveniji odkupne cene mleka padajo od marca 2014. Do maja letos se je odkupna cena mleka znižala že za 25 odstotkov in je najnižja v zadnjih petih letih. Za Slovenijo je prireja mleka poleg prireje govejega mesa najpomembnejša proizvodna usmeritev kmetijstva, ki k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispeva okoli 15 odstotkov, k vrednosti živinoreje pa 31 odstotkov. Proizvodnjo mleka imamo večinoma koncentrirano na hribovsko-gorskih območjih, kjer oddajo okrog 45 odstotkov vseh tržnih količin mleka, sicer pa je z območij s slabšimi pogoji za kmetovanje (OMD) oddanih 61 odstotkov mleka.

Italijanska delegacija je opozorila na prihodnost sektorja sladkorja, kjer so se razmere po ukinitvi sistema kvot prav tako poslabšale. Tržni podatki kažejo na 43,5-odstotni padec povprečnih cen belega sladkorja v EU v zadnjih 28 mesecih – s 738 evrov za tono januarja 2013 na 417 evrov maja letos. Zaradi težav v tem pridelovalnem sektorju se je deset držav odločilo za proizvodnjo vezane podpore v pridelavi sladkorne pese.

Ministri so obravnavali tudi avstrijsko pobudo, s podporo Belgije in Poljske, za spremljanje in analizo trga prašičjega mesa za preučitev vseh možnih ukrepov pomoči in za krepitev pogajanj z Rusijo o ponovnem začetku izvoza proizvodov. Avstrija opozarja na vedno slabše razmere na trgu prašičjega mesa, ki so se začele z rusko prepovedjo uvoza tega mesa iz EU. Sprva (februarja lani) zaradi pojava afriške prašičje kuge, v nadaljevanju pa avgusta lani z znano prepovedjo uvoza hrane evropskega izvora. Ta prepoved je zdaj podaljšana za eno leto.

Slovenija po besedah ministra Židana podpira pobudo Avstrije, v splošnem pa podpira vse ciljne ukrepe, ki bi čim hitreje pripomogli k stabilizaciji tega sektorja. Ob tem je minister še poudaril, da mora komisija, če bodo predlagani novi ukrepi za blažitev posledic prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na ruski trg, opredeliti tudi vir(e) financiranja teh ukrepov. Slovenija tudi poudarja, da morajo morebitni novi ukrepi vključevati tudi nediskriminatorno obravnavo držav članic s stališča učinkov krize, ki so tako neposredni kot tudi posredni, saj se količine proizvodov, za katere je bil ruski trg zaprt, pojavljajo v ostalih državah članicah proizvajalkah in vplivajo na ceno.