Tiskane izdaje
Ljubljana – Obvezne davčne blagajne so prva letošnja novost ministrstva za finance, namenjena vzpostavljanju reda na trgu in predvsem izdatnejšemu zajemanja davkov. Druga, ki še čaka na uradno potrditev, je sprememba zakona o trošarinah, zaradi katere so na nogah vinarji.
Predlog zakona o trošarinah, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, določa tako kot doslej sicer ničelno trošarino za hektoliter mirnega oziroma penečega vina, vlada pa lahko na podlagi zakonskega pooblastila določi trošarino, tako kot to počne pri energentih. Za vinarje, zlasti večje pridelovalce z registrirano dejavnostjo (vinske kleti), je najbolj sporno določilo, po katerem se »za izdelke s stopnjo 0 ali zmanjša ali poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50 odstotkov trošarin, določenih z zakonom«.
S tem predlogom namreč uvaja novo ugodnost znižanja trošarine za malega proizvajalca vina, ki plača trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, v višini 50 odstotkov zneska trošarine. Tako se, pravijo, podaljšuje neenakopravna obravnava na trgu, kjer se na sivo (brez ustrezne obdavčitve) proda kar okrog 60 odstotkov vsega v Sloveniji pridelanega vina.
Kdo je mali proizvajalec
Sporna je za naše razmere že definicija malega proizvajalca, ki jo je ministrstvo za finance sicer povzelo po direktivi sveta EU, s katero je opredeljen mali proizvajalec (a le za potrebe te direktive), saj v naših razmerah »mali« ne more biti nekdo, ki ima 20 hektarov oziroma 100.000 ali 200.000 ali še več litrov vina. Poleg tega v državah članicah EU proizvajalec vina ni klasificiran v osnovni kmetijski dejavnosti in obdavčen po njej ampak je obravnavan kot podjetnik, ki mora beležiti prihodke in odhodke oziroma imeti mora računovodstvo. Torej ne more poslovati kot fizična oseba in legalno brez računa prodajati vina, kar je pri nas mogoče, saj je po zakonu o kmetijstvu pridelava vina iz lastnega grozdja osnovna dejavnost in s tem obdavčena po katastrskem dohodku (KD).
Da je nameravana ureditev milo rečeno neustrezna, potrjuje tudi stališče strokovnega odbora za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije, ki je v javni obravnavi take zakonske ureditve med drugim ministrstvu za finance predlagal, da se izenačijo pogoji vseh obveznosti za vse prodajalce vina na trgu. Z razlogom, saj je v zadružni lasti tudi največja klet v Goriških Brdih.
Neenakopravna obravnava ponudnikov vina
Še bolj natančni so bili pri nestrinjanju s predlagano zakonsko rešitvijo v Vinski družbi Slovenije, ki povezuje večino ključnih (največjih) pridelovalcev ter izvoznikov vina. Predlagana sprememba trošarinskega zakona je zanje nesprejemljiva, saj »v primeru uvedbe trošarine nad ničelno stopnjo daje posebne in neupravičene odpustke večini pridelovalcev vina, na škodo manjšega števila večjih kleti, zadrug oziroma podjetij«.
Po njihovi oceni je takšen predlog protiustaven, saj država neenakopravno obravnava ponudnike vina na trgu, ustvarja nelojalno konkurenco med vinogradniki in vinarji kot ponudniki vina, in ustvarja tržne prednosti za tiste, katerih prispevek k nacionalni ekonomiji v primerjavi z večjimi kletmi oziroma podjetji je sila majhen ali ničen.
»Ker gre ob temu še za večino vinarjev v Sloveniji, ki niso zavezanci za DDV, je jasno, da se s predlagano ureditvijo dodatno kaznuje tiste, ki so zavezanci. V strukturi maloprodajne cene, se trošarina doda pred 22-odstotnim DDV, kar bo razlike med vinarji in ponudniki vin še bolj povečalo in še dodatno udarilo le največje,« pravi Dušan Brejc, direktor vinske družbe.
Že zgolj dejstvo, da je do takšnega predloga sploh lahko prišlo, kaže po njegovem na popolno odsotnost poznavanja in razumevanja strukture sektorja. »To kaže tudi na jasen namen, da ni bistvo v količini enakopravno pobrane trošarine, kar je edino sprejemljivo, temveč v načinu trošarinske obremenitve, kar bo še naprej dopuščalo sivo in neevidentirano vinsko ekonomijo, ki je glavni razlog za neuspešni ekonomski razvoj sektorja in panoge v najširšem pomenu ter propada nekaterih velikih kleti.«
Dodatna pomoč sivemu trgu
Siva ekonomija je pri vinu že leta tradicionalno visoka in je, kot poudarjajo nasprotniki predlagane rešitve, glavni krivec za propad kleti, ki tekmujejo z vinom, »ki ga ni«. K temu je doslej veliko prispevala ureditev, ki so jo ves čas zagovarjali tudi na kmetijskem ministrstvu, po kateri je omogočena takoimenovana samoporaba vina pri manjših pridelovalcih in tistih, ki so postali za slovenske razmere že kar veliki pridelovalci (in prodajalci vina), a so v registru in pri odmeri davkov še vedno kmetje, obdavčeni le s KD, ki ni realna kategorija obdavčitve.
Po trenutno veljavnem zakonu znaša priznana lastna raba, za katero se ne plačuje trošarina, 10 litrov vina posebnih trgatev in 230 litrov drugega vina na polnoletnega člana gospodinjstva zavezanca na leto. Tako imenovana »samoporaba«, predstavlja po tej ureditvi, kot pravijo v vinski družbi, kar okrog 40 odstotkov ali 36 milijonov litrov od vsega pridelanega vina (90 milijonov litrov), in je ključni vir za različne možne oblike sivega trga. K takemu odpustku pa svoje prispevajo že desetletja relativno slabe, nepopolne evidence in z njimi nenadzorovana pridelava ter poraba oziroma prodaja pridelanega vina.
»V Sloveniji je okrog 19.000 hektarov vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih okrog 16.000 hektarov, prijava pridelka pa zajame okoli 13.000 hektarov s skupnim letnim pridelkom od okoli 80 do 100 milijonov litrov. Torej je za 3000 do 6000 hektarov pridelka ali približno 15 do 30 milijonov litrov ali še več vina že v osnovi izpuščeno iz evidenc. Ob teh številkah je jasno, da trošarina v takem sistemu ne more biti niti pravična in niti enakopravna do vseh ponudnikov vina na slovenskem trgu in da mora ministrstvo najprej odpraviti anomalije v sistemu, ki takšno nelojalno prijavo pridelka sploh omogočajo.«
Slovenska posebnost
V Avstriji, denimo, je že z definicijo, da je predelava grozdja v vino (vseeno če iz lastnega grozdja ali dokupljenega) proizvodna oz. predelovalna dejavnost – torej ni kmetijska dejavnost – poskrbljeno za red v kmetijski in davčni zakonodaji: do grozdja si kmet in fizična oseba, ko proizvajaš vino oz. predeluješ grozdje v vino za prodajo pa nisi več kmet, ampak podjetnik, ki posluje kot podjetje.
Z ministrstva za kmetijstvo so se izognili odgovoru na vprašanje, ali je v njihovem interesu, da se tudi s tem zakonom uredijo razmere na slovenskem vinskem trgu (sivi trg). So pa poudarili, da je »zakon o trošarinah namenjen obdavčevanju trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Slovenije in pri uvozu izdelkov iz tujih davčnih območij na slovensko davčno območje«, pa tudi, da je ministrstvo v postopku medresorskega usklajevanja predloga zakona dalo pripombe glede vsebin, ki se nanašajo na njegove pristojnosti.
Tako so v zvezi z izjemo, ki jo predlog zakona uvaja za male proizvajalce vina, predlagali, da se za vse vino predpiše enaka stopnja trošarine z možnostjo izjeme za male pridelovalce le, ko gre za pridelavo za lastne potrebe in sicer tako, da se ta prizna za ustrezno pridelavo na površini 0,1 hektara vinograda oziroma 800 litrov na celotno kmečko gospodarstvo.
