Tiskane izdaje
Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu ter poškodovani in oslabljeni iglavci, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so dramatično povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. »Vse kaže, da bo šlo za največji razmah podlubnikov po drugi svetovni vojni, verjetno pa še dlje,« pravi Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), in dodaja, da je bil problem s podlubniki, med katerimi sta v Sloveniji najnevarnejša osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar, po lanskem žledolomu, ki je pustil precej polomljenih iglavcev, pričakovan, a ne v tolikšnem obsegu.
Čeprav sanacija po žledolomu napreduje dobro, je ponekod zaradi velikega obsega škode v gozdovih ostalo še veliko poškodovanih iglavcev, kar je potencialno gojišče za podlubnike. Takšna so, denimo, območja Postojne, Ljubljane, Tolmina, deloma tudi Kranja in Kočevja, dodatno pa se je problem pojavil še v Novem mestu.
Nemudoma obvestiti revirnega gozdarja
»Tudi vreme, ki se napoveduje, kaže na zelo ugodne razmere za razvoj podlubnikov. Narava je ponudila bogato pogrnjeno mizo lubadarjem,« pravi Oražem, ki lastnike gozdov poziva, naj redno vsak teden pregledujejo gozdove in ob odkritju napada o tem obvestijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo posek in preventivna varstvena dela. Poleg tega je treba neobeljeno hlodovino odpeljati pred izletom podlubnikov iznapadenega drevja, opozarja. »Nekaj lahko naredi tudi stroka, a so za izvedbo potrebnih del v prvi vrsti odgovorni lastniki gozdov. Vsaka lastnina lastnika obvezuje, da z njo gospodari kot dober gospodar,« pravi direktor ZGS in opozarja na nevarnost širitve podlubnikov v sosedov gozd, če ni pravočasnega ukrepanja, negativno pa vplivajo tudi na stabilnost gozdnih ekosistemov. Večino napadenega drevja odkrijejo zaposleni zavoda za gozdove, in ne lastniki, še pravi.
V prvi polovici leta je bilo pri ZGS za posek evidentiranih 258.000 kubičnih metrov s podlubniki napadenih iglavcev, od tega kar 84.000 kubičnih metrov v drugi polovici junija. Po optimističnem scenariju bo napadenih okoli 800.000 kubičnih metrov drevja, po realističnem 1,5 milijona, po pesimističnem scenariju pa štirje milijoni. Škoda na hlodovini bi tako po najbolj črnem scenariju lahko dosegla celo 252 milijonov evrov.
»Prepozno ukrepanje omogoča namnožitev podlubnikov, tako lahko iz enega drevesa po izletanju napadejo deset do 20 drugih,« opozarja Oražem. Tudi na ministrstrvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se po besedah Jošta Jakšeta, direktorja direktorata za gozdarstvo, zavedajo odgovornosti in resnosti razmer. Pravi, da je lastnina pravica in obveznost, a se tega vsi ne zavedajo. Dodaja, da lubadar, ki je najpogostejši podlubnik na smreki, ne pozna meja, saj lahko preleti tudi do 40 kilometrov. Čas za ukrepanje je kratek, v optimalnih razmerah od 10 do 20 dni, sicer pa precej krajši, in vreme, kakršno je zdaj, ga skrajšuje.
