Tiskane izdaje
Ajdovščina - »Če želimo potrošniku ponuditi kakovosten končni produkt slovenskega porekla, potrebujemo kakovostno surovino slovenskega porekla,« poudarja predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj. Zato so pridelovalce poljščin povabili k setvi koruze poltrdinke in jim zagotovili odkup pod vnaprej znanimi pogoji.
V Vipavski dolini koruze poltrdinke doslej niso sejali. Kot pojasnjuje Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, poznih hibridov, med katere sodi tudi poltrdinka, na Primorskem praktično ni, pa tudi drugod po Sloveniji je pridelovalcev, z izjemo severovzhodnega dela Slovenije, relativno malo.
»Upam, da bo cena, ki jo je pridelovalcem poljščin v Vipavski dolini ponudil Mlinotest, dovolj vabljiva. Zagotovo pa ima ponudba veliko prednost, saj imajo pridelovalci zdaj zagotovilo, da bodo svoj pridelek lahko prodali. To je v trenutnih razmerah, ko tudi na svetovnem trgu cene poljščin zelo nihajo, zelo pomemben podatek,« je prepričana.
Zagotavljajo 30-dnevni rok plačila
Mlinotest je namreč za odkup koruze poltrdinke ponudil trinajst odstotkov višjo ceno glede na tržno odkupno ceno koruze zobanke, pridelovalcem v Vipavski dolini pa bo subvencioniral tudi del stroškov sušenja, saj jim bodo zaračunali le strošek plina, in nekatere druge bonitete.
Za odkupljene količine zagotavljajo 30-dnevni plačilni rok. Če bo dovolj interesa, se bodo vsaj za prvo leto s pridelovalci v Vipavski dolini dogovarjali tudi o subvenciji pri nakupu semena izbranih hibridov, ki jih bo priporočila kmetijska svetovalna služba.
Zbiranje koruze poltrdinke pri žetvi bo koordiniral prav Mlinotest, ki zaradi zmogljivosti sušilnice ne more sušiti manj kot 25 ton naenkrat. Odkupovali bodo seveda koruzo, ki ustreza EU zakonodaji in je primerna za prehrano ljudi.
Strateška usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do 2020 kot cilj sicer izpostavlja povečanje pridelave poljščin v Sloveniji, povečanje odkupa žit za mletje ter vzpostavitev korektnih odnosov v verigi od pridelovalcev do prodajalcev.
»Želimo si partnerskih odnosov s pridelovalci v dolini, tudi sicer dajemo velik poudarek proizvodnji zdrave hrane in nabavi čim večjega deleža surovin iz domačega okolja. Temu cilju bomo sledili tudi v prihodnje,« pravi Nabergoj.
Računajo na slovensko žito
V Mlinotestu so pri odkupu domačih poljščin, ki jih potrebujejo za proizvodnjo, v zadnjih letih dosegli napredek, nekaj pobud pa na plodna tla ni padlo. »Upam, da bo to boljša izkušnja kot tista s pšenico. Žal je pridelovalcev poljščin v Vipavski dolini čedalje manj, prav tako tudi njiv,« opozarja Anka Poženel.
Ker v Mlinotestu računajo, da bi bila že letos vsa potrebna koruza slovenska poltrdinka, so trinajst odstotkov višjo ceno ponudil tudi drugim organiziranim pridelovalcem v Sloveniji.
Ocenjujejo, da ima Vipavska dolina dober potencial za pridelavo kakovostne koruze za mletje v mlevske izdelke. Trenutno je sicer s koruzo po podatkih Poženelove v tem delu Slovenije posejanih okrog 1800 hektarjev površin.
