Tiskane izdaje
Ljubljana – Na prodajnih policah v Sloveniji je čedalje več uvožene hrane, kar potrjujejo tudi številke o zunanjetrgovinski menjavi. Razmerje med uvozom in izvozom v živilskopredelovalni industriji kaže, da uvozimo še enkrat več kot izvozimo. Izrazito se povečuje uvoz iz Hrvaške.
Samo lani se je uvoz kmetijsko-prehranskih izdelkov samo iz Hrvaške povečal za 49,5 odstotka. Sosednja država je tako za Avstrijo, Nemčijo in Italijo na četrtem mestu slovenskega uvoza hrane. K temu so zagotovo prispevale tudi lastniške spremembe v naših prehranskih podjetjih in trgovini, je prepričan agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
»Z vstopom Hrvaške v EU leta 2013 in s prevzemom Mercatorja lani so se zgodile resne strukturne spremembe. Tako se je zadnje leto zelo povečal uvoz svežega mesa, za štirikrat. Za 23 odstotkov je večji uvoz izdelkov iz mesa in rib. V absolutni vrednosti se je zelo povečal tudi uvoz mleka in mlečnih izdelkov, za 25 odstotkov. Zanimivo je povečanje uvoza sladkorja, kar 2,3-krat večji je bil lani.«
Kuhar pravi, da »bo treba živeti z neko novo realnostjo«, in pri tem izpostavlja, da hrvaška živilska industrija v povprečju zelo zaostaja za slovensko, za približno toliko, kot zaostaja slovenska za povprečjem EU. Vendar pa imajo na Hrvaškem vzpostavljene zelo močne sisteme. Mednje spada tudi Agrokor, ki je prevzel Mercator.
»Imajo štiri, pet zelo močnih igralcev, ki pa so že pred pristopom Hrvaške k EU Slovenijo videli kot glavni evropski trg. Ker je premožnejši, likvidnejši, predstavlja jim celoleten cikel prodaje. Za Hrvaško je značilno, da ima zaradi turizma ekstremna sezonska nihanja. Poleg tega da je močneje zastopana na našem trgu, je tudi lastniško postala močna. To ni nič slabega, dobro pa tudi ni,« razmišlja Kuhar.
V preteklem letu je v bilanci trgovanja z južno sosedo zabeležena največja rast pri uvozu mesa in užitnih klavničnih proizvodov, v primerjavi z letom prej za kar 418 odstotkov. Samo svinjskih polovic so k nam prodali trikrat več, 60 odstotkov večja je bila tudi prodaja klavničnih odpadkov oziroma ostankov, ki se uporabljajo za mesne proizvode nižje kakovosti. Tolikšen uvoz tovrstnega mesa preseneča tudi Kuharja, saj Hrvaška ni ravno država, ki bi spadala med globalne igralce na trgu s svinjskim mesom, zato vprašanje, od kod sploh je to meso in ali ne gre morda za reeksport zamrznjenega mesa, pri katerem zlahka odpade kakšna etiketa z izvornim poreklom in rokom trajanja.
Uvoz tudi ob samozadostnosti
Za kar dobrih 82 odstotkov se je lani povečal tudi uvoz živih živali iz Hrvaške, za več kot 25 odstotkov pa uvoz izdelkov iz mesa. Rib, rakov in mehkužcev smo uvozili 70 odstotkov več, proizvodov iz vrtnin in sadja dobrih 52 odstotkov, kave, pravega čaja in začimb malo manj kot četrtino več, podobna je statistika pri olju in masti. Čeprav je Slovenija pri mleku in mlečnih izdelkih samozadostna oziroma pridela več, kot sama porabi, je zaradi odprtosti trga na naših prodajnih policah tudi pestra ponudba tovrstnih izdelkov iz tujine. Iz Hrvaške smo jih lani, denimo, uvozili za 26,6 odstotka več kot leto prej. Zagotovo je k temu prispevalo tudi, da je največja mlekarna v Sloveniji z novimi lastniki povezana s hrvaškim Dukatom.
V uvozni statistiki s Hrvaško izstopajo še žita, ki so nam jih prodali lani 44,7 odstotka več kot leto prej; proizvodi mlinske industrije, slad in škrob (23,3 odstotka več); izdelki iz žit, moke, škroba in slaščičarski izdelki (dobrih 21 odstotkov več); kakav in kakavovi izdelki, med katere spada tudi čokolada (216 odstotkov več) in vrtnine (39 odstotkov več).
