Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je po črpanju evropskega denarja za kmetijstvo med uspešnejšimi članicami EU, a je zaradi ugotovitev v revizijskih pregledih nadzornikov iz evropske komisije tudi med državami, ki je v skupni proračun morala vrniti določen del prejetih izplačil.
Od 1. maja 2004, torej od polnopravnega članstva naše države v EU, je bila zaradi ugotovitev evropskih inšpektorjev Slovenija kaznovana oziroma so jo po uradni terminologiji doletele finančne korekcije za izplačila iz kmetijskih skladov EKUJS, EKJS in EKSRP v skupni vrednosti 28.232.018 evrov, kar predstavlja 0,3-odstotni delež vseh vračil držav članic EU, saj je bilo vsem državam članicam v tem obdobju skupno izrečenih za okrog 10,3 milijarde evrov finančnih korekcij.
Kot natančneje pojasnjujejo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), je evropska komisija od Slovenije zahtevala vračilo dobrih 28,2 milijona evrov za obdobje 2004–2014 (oktober–oktober), kar predstavlja 1,5 odstotka vseh počrpanih sredstev. Na ravni vseh držav članic pa je za isto obdobje zahtevala vračilo okrog 1,8 odstotka vseh počrpanih sredstev.
Izrečene kazni oziroma finančne korekcije (te se upoštevajo pri novih izplačilih) se sicer nanašajo na različne ukrepe in na različne pomanjkljivosti, v grobem pa so v primeru Slovenije glavni razlogi zanje neustrezno oziroma nepravočasno izvajanje nekaterih zahtev zakonodaje EU v nacionalni pravni red, netočen identifikacijski sistem kmetijskih površin, neustrezen sistem in obračunavanje sankcij, pomanjkljivo izvajanje administrativnih pregledov in pomanjkljivosti pri kontrolah na terenu. Kot pojasnjujejo na AKTRP, je bil del denarja iz teh finančnih korekcij, ki pomenijo slovensko vračilo v skupni proračun EU, izterjan tudi od končnih upravičencev.
Tako je za izplačila v programih SAPARD, EPD in PRP Slovenijo doletela kazen 2,28 milijona evrov, iz proračuna pa je bilo komisiji vrnjenih le nekaj več kot 110.000 evrov, saj je država preveč izplačana sredstva že prej izterjala od upravičencev in jih tudi že prej vrnila v evropsko blagajno. Pri najbolj odmevni 8,7 milijona evrov visoki kazni za nepopolno razgradnjo Tovarne sladkorja Ormož (TSO) je to stalo državo dobrih 6 milijonov, saj so 2,66 milijona evrov izterjali od TSO.
Dvojno preverjanje
Za prvo kazen oziroma finančno korekcijo, ki jo je Sloveniji izrekla komisija, nanašala pa se je na izplačane premije za govedo in drobnico v letih 2004 in 2005 v skupni višini 3,8 milijona evrov, pa na AKTRP pravijo, da je bil glavni razlog, ker so bile iz skladov EU izplačane tudi premije za živali, ki so bile zaklane pred vstopom Slovenije v EU. Pomeni, da bi znesek v višini 2,7 milijona evrov moral že prej kriti nacionalni in ne evropski proračun, kar pomeni, da ne gre za pravo korekcijo v smislu kršitve evropskega pravnega reda, pojasnjujejo na agenciji.
Na vprašanje, ali so kazni vplivale na budnejši nadzor na terenu, pa odgovarjajo, da za vse zahtevke pred izdajo odločb opravijo administrativne kontrole, vključno z navzkrižnim primerjanjem podatkov, ki jih vlagatelji navedejo v svojih vlogah s podatki iz uradnih registrov. Poleg tega pa na določenem odstotku vlog opravijo tudi kontrole na terenu, ko preverijo izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev. Odstotek obveznih kontrol je sicer določen z evropskimi predpisi in se razlikuje med posameznimi ukrepi. Obseg kontrol na kraju samem za posamezen ukrep pa opredeljuje tako evropska kakor tudi nacionalna zakonodaja. Samo lani so opravili 9900 terenskih kontrol.
Med ukrepi za izboljšanje nadzora navajajo dopolnitev posameznih kontrolnih evidenc in registrov, izboljšanje informacijske podpore in notranjih postopkov, pomemben korak pri zmanjšanju napak pa je bila vzpostavitev elektronskega vnosa zbirnih vlog, ki omogoča tudi samodejno odkrivanje oz. preprečevanje administrativnih in vnosnih napak pri oddaji zbirnih vlog. Skupaj z resornim ministrstvom pa so poskrbeli za obsežno prenovo registra kmetijskih gospodarstev, potem ko je zaradi slabosti v delovanju geografskega informacijskega sistema (GERK) Slovenijo doletela 8,9-milijonska kazen pri izplačani pomoči na površino v letih 2006–2008.
