Slovenija bo dobila čebelarsko akademijo 

Novela zakona o kmetijstvu olajšuje tudi boj proti podlubnikom, uvaja občasno delo v kmetijstvu in zaostruje kazni za nepoštene prakse v živilski verigi.
Objavljeno
13. december 2017 15.09
jer*Zelišča Kolarič, motivi
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Vlada je sprejela spremembo zakona o kmetijstvu, s katero naslavlja štiri področja. Ustanovljena bo Slovenska čebelarska akademija, ki bo organizacijska enota Kmetijskega inštituta Slovenije. Kot je povedal kmetijski minister Dejan Židan, bo namen akademije prenašati znanja in kompetence slovenske čebelarske stroke drugim državam. Akademija se bo financirala iz proračuna in pristojbin udeležencev izobraževanj.

20. decembra bodo o Svetovnem dnevu čebel glasovali v Generalni skupščini OZN. Slovenski predlog je po besedah Židana podprlo 115 držav, med njimi vse države EU ter ZDA, Kitajska, Rusija in Brazilija, zato bomo zelo verjetno 20. maja prihodnje leto prvič obeleževali ta svetovni dan. Na ministrstvu so se lotili tudi organizacije ministrskega srečanja o pomenu čebel, čebelarji pa bodo imeli po njegovih besedah strokovni mednarodni posvet.

Druga novost, ki jo prinaša novela zakona o kmetijstvu, je dodatna zaostritev členov o poštenih odnosih v verigi preskrbe s hrano. Na novo so definirani pravna domneva znatne tržne moči in nedovoljena ravnanja. V praksi se je namreč pokazalo, da javna agencija za varstvo konkurence zelo težko izvaja nadzor nad nedovoljenimi ravnanji tudi zaradi nedoločno opredeljene znatne tržne moči in nedovoljenih ravnanj. Pisne pogodbe bodo po novem obvezne, kazni v primeru ugotavljanja nepravilnosti pa višje. »S tem bomo učvrstili prehransko verigo v Sloveniji,« verjame Židan.

Ureditev začasnega in občasnega dela

Zakon uvaja tudi začasno in občasno delo v kmetijstvu, da to po besedah Židana »ne bi bilo več pogodbeno, ampak pravo delo«. S tem se bo kmetijski panogi omogočilo, da s pomočjo izvajalcev del opravi potrebno delo v točno določenem časovnem obdobju glede na proizvodni proces v panogi, saj so za kmetijsko dejavnost značilni različni cikli, ki zahtevajo prožnost pri načrtovanju rastlinske proizvodnje. Zakon uvaja tudi pripravništvo v javnih službah za potrebe kmetijstva.

Lažji boj proti lubadarju

Drugi zakon s področja kmetijstva, ki ga je sprejela vlada, bo olajšal borbo proti podlubnikom. Definiral bo pojem naravne nesreče v gozdu, za katero bo potrebnih 400.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa. »Definicija nam omogoča lažje financiranje ukrepov iz programa razvoja podeželja,« je pojasnil kmetijski minister. Skrajšujejo se tudi roki za soglasja v delu v gozdu na 15 dni.

Židan je z novim zakonom želel rešiti tudi vprašanje vračila trošarine, vendar so se nato z ministrstvom za finance dogovorili, da bodo to že januarja uredili s trošarinsko uredbo.

Neurje poškodovalo pol milijona kubikov lesa

Zadnje neurje je po trenutni oceni zavoda za gozdove podrlo pol milijona kubičnih metrov lesa. Celotna slovenska lesna zaloga znaša nekaj več kot 300 milijonov kubičnih metrov, v žledolomu leta 2014 pa je bilo poškodovanih preko devet milijonov kubičnih metrov lesa, je primerjavo podal Židan.

»Kjer je gozd poškodovan, je treba vsa potrebna opravila izvesti do marca prihodnje leto, saj je to del boja proti podlubnikom,« je poudaril.

Boj proti podlubnikom je po njegovih besedah sicer učinkovit. Letos je bilo za posek označenega okrog 20 odstotkov manj drevja kot lani. »Trenutna neurja so lahko vzrok za dodatno širjenje podlubnika, zato je pomembno, da bo poškodovan les pravočasno odstranjen,« je še poudaril.