Z načrtom razvoja namakanja so določena območja, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo, dostopnost vodnih virov za namakanje in interes kmetijskih pridelovalcev. V programu ukrepov za izvedbo načrta pa so določeni območja, kjer bo predvidoma potekala gradnja in obnova namakalnih sistemov, institucije, ki bodo skrbele za strokovno pravilno namakanje, napoved namakanja in izobraževanje o njem. Sestavni del programa je tudi finančno vrednotenje navedenih nalog.
V Sloveniji je z namakalnimi sistemi opremljenih 10.723 hektarov kmetijskih zemljišč, kar znaša slaba dva odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Z namakalnimi sistemi z več uporabniki je opremljenih 9.264 hektarov in z individualnimi namakalnimi sistemi 1.459 hektarov kmetijskih zemljišč.
V naši državi se, razen na določenih območjih (Vipavska dolina, Bela krajina, Krška kotlina), v preteklosti nismo soočali z rednim pomanjkanjem vode v kmetijstvu. Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, pa vedno bolj vpliva na kmetijsko pridelavo. Vpliv podnebnih sprememb nanjo je mogoče zmanjšati z izgradnjo namakalnih sistemov, ki mora biti skrbno načrtovana in podprta s strokovno pravilnim namakanjem, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, ki je pripravilo načrt in program razvoja namakanja.
V načrtu so opredeljene prednostne naloge, kot so gradnja in posodobitev namakalnih sistemov, poenostavitev postopkov zanju, ureditev evidenc namakalnih sistemov s ciljem povečanja njihove izkoriščenosti, vzpostavitev službe za strokovno pravilno namakanje in napoved namakanja ter organizacija izobraževanj o namakanju. Podan je tudi predlog območij za gradnjo namakalnih sistemov. Ta naj bi potekala na 9.059 hektarih kmetijskih zemljišč za namakalne sisteme z več uporabniki in na 912 hektarih za posamezne uporabnike. Posodobitve namakalnih sistemov so načrtovane na 2.471 hektarih kmetijskih zemljišč.
Za izvedbo programa so namenjena izključno sredstva programa razvoja podeželja v proračunskem obdobju 2014-2020. V njem je namakanje opredeljeno v dveh podukrepih: za naložbe v kmetijska gospodarstva (podukrep M4.1) in podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva (podukrep M4.3)
V okviru podukrepa M4.1 se izvajajo javni razpisi, na katerih lahko investitorji kandidirajo za sredstva za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme. V okviru podukrepa M4.3 pa potekajo javni razpisi za izgradnjo namakalnih sistemov z več uporabniki, vključno z vzpostavitvijo vodnega vira.