Tiskane izdaje
»Obdobja, ko smo v tem času napovedovali po 37.000 ton grozdja, so mimo, ne samo zaradi osipa nekaterih članov, ki jih pač ni več, ampak tudi zaradi povsem druge usmeritve do pridelave grozdja in vina po letu 2000, ko se je moda pridelave vina spremenila in so velike kleti pokazale, kaj v tem smislu znajo,« je razmere v pomembnem delu vinske panoge ob dnevu vinarjev na sejmu Agra predstavil Dušan Brejc, direktor VDS. Pravi, da bo trgatev stala več kot sicer zaradi mnogih del, ki jih je bilo treba dodatno opraviti in zaradi neugodnega vremena. Bodo pa tisti, ki znajo in so ustrezno opremljeni, tudi v takšnem letu izpeljali svoje delo tako, da standardni kupci ne bodo prikrajšani, pravijo.
Ob vsem slabem so zato spodbudne prve napovedi enologov, da bo po aromatičnosti to izjemen letnik za zgodnje sorte, je pa dejstvo, da bodo večino pridelka dale poznejše sorte grozdja, »pri kakovosti tega grozdja pa je še marsikaj odvisno od vremena«.
Tudi po napovedih iz EU bo letošnji pridelek nekoliko manjši, pričakovano najmanj za deset odstotkov.
Slabše trgatve v zadnjih letih so vplivale tudi na nekaj odstotni padec trgovanja z vinom. V Franciji je lani poraba vina padla za dva milijona hektolitrov, v Italiji za štiri milijone in v Španiji kar za devet milijonov hektolitrov, po drugi strani pa podatki kažejo, da poraba vina v novem svetu narašča.
Razmere na domačem vinskem trgu se kljub spremembam zakonodaje, ki naj bi bistveno vplivala na »vzporedno« ali po domače sivo ekonomijo, niso prav nič spremenile. Tako so tržni pridelovalci oz. tisti, ki živijo izključno od pridelave in prodaje vina in tudi prijavljajo prodajo v skladu s pravili, lani imeli za 27,5 milijonov litrov registrirane prodaje. »Seveda ni težko izračunati, da nam do 80 milijonov litrov običajnega pridelka vina v Sloveniji manjka kar 53 milijonov litrov,« pravijo v vinski družbi in sprašujejo ali se bo na tem področju pri nas sploh začelo kaj spreminjati v pravo smer.
