Vsa živila so lahko del zdrave prehrane

Poročilo o škodljivosti uživanja rdečega mesa in izdelkov je tudi priložnost za ozaveščanje.

Objavljeno
08. november 2015 21.03
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
»V Sloveniji nimamo smernic o priporočeni porabi mesa, ampak povzemamo tuje vire. Mogoče bi bilo prav, da bi jih ponudili javnosti, da bi ljudje vedeli, kaj pomenijo zmerne količine in uravnotežena prehrana,« je po odzivih na objavo poročila Svetovne zdravstvene organizacije za zdravje škodljivem pretiranem uživanju rdečega mesa opozorila Ana Ahčin iz GIZ mesne industrije Slovenije, kjer sicer niso zaznali padca prodaje.

Potem ko je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) objavila omenjeno poročilo, po katerem prehranjevanje z rdečim mesom povzroča raka na debelem črevesu, so z WHO za pomiritev sicer objavili, da omenjeno poročilo ljudi ne poziva, naj prenehajo uživati meso v celoti, ampak le opozarja, da manjše uživanje predelanega mesa lahko zmanjša tveganje za kolorektalnega raka.

IARC je to svarilo utemeljila na pregledu več kot 800 študij, ki so raziskovale povezave med prehranjevanjem z mesom in rakom. Poudarila je, da je za tiste, ki uživajo predelano meso, tveganje, da zbolijo za rakom, statistično majhno, vendar narašča s količino zaužitega tovrstnega mesa. Ob tem so spomnili na raziskave, ki so 34.000 smrti zaradi raka pripisale prehranjevanju s predelanim mesom, a so tudi priznali, da je to zelo majhno število v primerjavi z milijonom smrti na leto zaradi raka, ki ga povzroča kajenje, 600.000 smrti, ki jih vsako leto zakrivi alkohol, ali 200.000 smrti zaradi onesnaženega zraka.

Priporočila s političnim predznakom

S poročilom, ki povzema rezultate vsaj desetletje starih raziskav, so raziskovalci pri Svetovni zdravstveni organizaciji povzročili tudi neenake odzive v strokovni javnosti. Po prepričanju Marjana Simčiča z oddelka za živilstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti je bila ta objava usklajena z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), cilj pa je prerazporejanje svetovne porabe mesa in spodbujanje uživanja alternativne hrane, predvsem zelenjave, stročnic.

»Objavljajo podatke, koliko mesa se poje kje po svetu. Na Kitajskem je bila pred štirimi desetletji povprečna skupna poraba mesa na prebivalca štiri kilograme, zdaj je 54 kilogramov, mi smo pred 40 leti pojedli v povprečju 56 kilogramov mesa, skoraj toliko kot Kitajci danes, zdaj pa ga na leto pojemo 89 kilogramov. Španci so v tem času povečali porabo z 22 na 119 kilogramov, Američani z 89 na 124, Brazilci z 39 na 68 kilogramov,« našteva Simčič, ki omenjeno poročilo s svarilom zdravstvene stroke postavlja v širši okvir svetovne pridelave in porabe hrane.

»WHO pravi, da je treba zmanjšati skupno porabo mesa z 90 na 70 gramov na dan, vključno z mesnimi izdelki, povečati pa porabo rib – mi jih pojemo samo 6 kilogramov na leto – in to je dobro priporočilo,« pravi Simčič in dodaja, da je sestavine, ki so v mesu, mogoče nadomestiti z drugimi živili, sicer pa svetuje »mediteransko prehrano, ki je že dolgo znana in znanstveno potrjena kot zdrava, z mesom enkrat na teden, ribami dvakrat na teden, predvsem pa zdrav način življenja in pika«.

Zelo kritična je do objavljene študije Marija Merljak, živilska tehnologinja in svetovalka za zdravo prehrano. Po njenem je nepopolna, ocene tveganja pa posplošene, saj niti ni jasno, ali so upoštevali, od kod je bilo meso, kako je bilo pridelano in predelano, lahko je bilo iz države, kjer veliko dimijo ... »Če so to spremljali, bi morali povedati, ker pa niso, je ocena zelo pavšalna, očitno usmerjena raziskava pa je zelo zmedla ljudi.« S takimi študijami po njenem delajo krivico mesu, ki vsebuje veliko koristnih snovi. Kot poudarja, pa sta tako kot pri vsem drugem pomembna zmernost in pravi način priprave (tudi v lastni kuhinji), da teh snovi ne uničimo in jih naredimo škodljive.

»Rezultati analize Mednarodne agencije za raziskave raka držijo in za strokovno javnost niso nič novega. Zato tudi ne spreminjajo sedanjih priporočil glede uživanja rdečega mesa in mesnin,« pa pravi Janez Salobir, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Tudi meso je del zdrave prehrane

»Izsledke raziskave in priporočila za uživanje moramo seveda interpretirati v kontekstu celostne prehrane, saj vloge posameznega živila ali skupine živil drugače ni mogoče oceniti. V kontekstu celostne prehrane so prav vsa živila lahko del zdrave prehrane, če jih uživamo zmerno, v primernih količinah in v primernem razmerju z drugimi živili oziroma skupinami živil ter v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo. Moramo se zavedati, da je označevanje živil ali skupin živil za 'dobra', 'slaba' ali 'super' škodljivo, saj vodi do napačnih prehranskih navad.

Čezmeren delež kateregakoli živila ali skupine živil je nevaren zaradi prevelikega vnosa hranil in snovi, ki imajo, če jih uživamo preveč, lahko škodljive učinke na zdravje in zato, ker pretirana količina ene skupine živil izpodriva druge skupine živil, katerih hranila so potrebna za zdravje. Zato na primer čezmerno uživanje mesa in mesnin, prečiščenih žit (škroba), sladkorja, nasičenih maščob, transmaščobnih kislin, prav tako nezadostno uživanje ali izključevanje hranil iz zelenjave in sadja, mesa in mesnin, rib in drugih živil živalskega izvora, poveča tveganje za razvoj različnih vrst raka, debelosti, sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, vnetnih bolezni, nevroloških in duševnih motenj …«

Zato so, kot pravi Salobir, rdeče meso in mesni izdelki tudi po objavi poročila IARC ob ustrezni pripravi zdrava živila. »V kombinaciji z vsemi drugimi skupinami živil omogočajo na enostaven in varen način doseči uravnoteženo oskrbo z vsemi hranili, s tem zdravo prehrano in za mnoge kulinarični užitek, ki je ravno tako pomemben vidik zdrave prehrane. Vendar pa pretirano uživanje mesa in mesnin predvsem ob hkratnem nezadostnem vnosu zelenjave in sadja dokazano poveča tveganje za nastanek raka. Problem ni meso, problem je njegova (zlo)raba ali neznanje.«

Kot dodaja, količine zaužitega rdečega mesa in mesnih izdelkov, ki že pomenijo dejavnik tveganja za nastanek kolorektalnega raka, ni mogoče določiti. Po priporočilih pomembnih prehranskih in zdravstvenih organizacij naj bi uživali do 70 gramov rdečega mesa in mesnin na dan in prednostno izbirali pusto meso in mesnine z manj maščobami.

Čeprav po njegovem izsledki poročila IARC sedanjih priporočil za uživanje mesa in mesnin v ničemer ne spreminjajo, pa »medijski odzivi nanj kažejo na nujno izobraževanje javnosti o prehrani. Naloga države ni le, da skrbi, da so na policah neoporečna živila, ampak tudi, da prebivalci dobijo potrebno znanje o prehrani oz. povezavi med prehrano in zdravjem. Žal so namesto naše države to vlogo prevzeli samouki dezinformatorji. Država, kje si?,« sprašuje profesor Salobir.