Z javnim naročanjem do boljše hrane

Ljubljana – Javni zavodi v Sloveniji so veliki naročniki hrane, njihov nabavni potencial predstavlja skupno skoraj 140 milijonov evrov in dobršen del tega denarja bi lahko z uveljavljanjem načela kratkih oskrbnih verig pri javnem naročanju živil ostal našemu kmetijstvu.

A za to je, kot kaže praksa, kljub rahljanju zakonskih ovir, potrebno tudi znanje in volja naročnikov hrane.

O tem, kako in zakaj povečati delež lokalne oskrbe in zakaj je dobro težiti k uveljavitvi načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane v javnih zavodih, zakaj je kljub dovoljeni pozitivni diskriminaciji pri teh naročilih v prehrani otrok v vrtcih in šolah, denimo, še vedno veliko živil, pripeljanih od drugod, so govorili na zadnji v nizu regijskih konferenc na temo lokalne oskrbe, ki jo je organiziralo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, mestno občino Ljubljana in kmetijsko-gozdarsko zbornico ob robu včeraj odprtega sejma Narava - zdravje.

Spodbujanje kratkih oskrbnih verig je ena od prednostnih nalog skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, so poudarili predstavniki resornega ministrstva s prvim med njimi Dejanom Židanom. Ker je ob skupni vrednosti slovenske kmetijske proizvodnje pri 1,2 milijardah evrov, za 140 milijonov evrov vreden nabavni potencial javnih naročil izziv tudi za naše kmetijstvo, se je, pravijo odgovorni, vredno potruditi in olajšati delo javnim zavodom pri iskanju živil med domačimi pridelovalci in ponudniki hrane.

Zaradi obilja ugotovljenih ovir pri javnem naročanju se je v zadnjih dveh letih kar nekajkrat spremenila zakonodaja (v okviru dovoljene krovne zakonodaje EU). Tako ni več ključni kriterij pri naročanju nabavna cena živil, čeprav je to za naročnike še vedno najlažja pot. Pozitivna diskriminacija je bolj zapletena, a jim omogoča, da v okviru zakonskih možnosti izberejo dobavitelja tudi po svojih kriterijih, s prednostjo izbire hrane iz lokalne pridelave, ekološke pridelave. Upoštevaje dejstvo, da marsikdo v javnih zavodih nima dovolj znanja za nekatere morda zapletenejši del naročanja, so lani izdali priporočila, ki omogočajo lažje naročanje kakovostne domače hrane, ustrezna navodila pa je mogoče dobiti tudi na ministrstvu za finance.

Kako je mogoče s pozitivno diskriminacijo zagotoviti oskrbo z lokalno pridelano hrano, so s pilotnim projektom javnega naročanja ob podpori vlade dokazali v zavodu Kranjski vrtci. Z razpisom za javno naročilo (za obdobje štirih let) si bodo zagotovili dobave tisoč različnih živil v vrednosti skoraj treh milijonov evrov (brez DDV), pri čemer so fiksno ceno za dobavitelja podaljšali iz enega na dve leti. Za 1733 otrok v vrtcih na 16 lokacijah bodo tako lahko zagotovili zdrave obroke hrane iz lokalno pridelanih živil, pri čemer je pomembno, da so pri preračunavanju stroškov in sestavi jedilnikov upoštevali tudi sezonskost pridelave ter oskrbe.