Tiskane izdaje
Podgoršek na nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v prehranski verigi opozarja že ves čas delovanja. Na začetku je dal prednost dialogu in deležnikom omogočil, da slabe prakse odpravijo sami. S prijavami sumov na AVK je zato počakal do januarja, saj ga je zanimalo, kakšne bodo nove pogodbe za leto 2016 in 2017, ki se sklepajo v tem času.
V prijavah sumov se je osredotočil na pet trgovskih verig in javne prehranske obrate, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, zapori in Slovenska vojska. Čeprav se nepoštene prakse pojavljajo v celotni prehranski verigi, se najbolj koncentrirajo pri trgovskih verigah, je poudaril Podgoršek ob inventuri na prvo obletnico svojega delovanja. Da inovativnost pri nepoštenih praksah trgovcev nima meja, je v preteklosti že nekajkrat poudaril, in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Toda hkrati je poudaril, da je novostim v nepoštenih praksah nekako lažje kos kot starim že utečenim praksam, za katere so mu direktorji trgovskih sistemov celo s pismenimi izjavami zagotavljali, da jih ne bodo več uporabljali, pa jih še vedno. Tudi zato je nedovoljena ravnanja po zakonu o kmetijstvu prijavil na AVK.
Še naprej vsiljevanje dodatnih popustov
Vsako vsiljevanje nekih dodatnih pogojev in poslovnih tveganj za dobavitelja, kot so dodatni popusti, ki presegajo od 15 do 18 odstotkov neto cene, pa vsiljevanje zahteve po ekskluzivni prodaji artiklov le prek določene trgovske mreže in omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti za nepravočasno plačane račune, ali pa praksa tedenskih akcijskih prodaj določenih trgovskih verig, v katerih zahtevajo od dobaviteljev že dva tedna pred akcijsko prodajo nižje cene, ki morajo potem veljati še teden dni po končani akcijski prodaji.
»Potrošnik ima akcijsko ceno izdelka en teden, trgovec pa en mesec,« je ponazoril. Kot nepošteno prakso je izpostavil tudi kazni, ki jih trgovci zaračunavajo dobaviteljem v primeru akcijskih cen za posamezni izdelek, ko je prodaja tega izdelka večja od načrtovane in dogovorjene, izdelka pa ni več na zalogi. Kazen za nedobavljeno blago nad dogovorjeno količino je tudi 200-odstotna.
Čistejši odnosi pri diskontarjih
Koga konkretno je varuh prijavi AVK, ni mogel povedati, je pa potrdil, da je največ nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj zasledil pri treh klasičnih trgovcih − Mercatorju, Sparu in Tušu. V omenjenih se je na to temo večkrat pogovarjal z vodilnimi, ni pa mu uspelo vzpostaviti stika s poslovodečimi pri E.Leclercu. Z diskontarji, zlasti z Lidlom in Hoferjem, je, kot je dejal, poslovanje po podpisu pogodb, do katerih je sicer težje priti, preprostejše in tako rekoč brez nepoštenih praks. »Tisti, ki preživi pogajanja pri diskontnih trgovcih, preživi s cenami in praksami, saj je poslovanje potem preprosto.«
Pri javnih prehranskih obratih se pojavljajo predvsem težave z zamudami pri plačilih. Da to ni tako nepomemben trg v Sloveniji, je ponazoril s podatkom, da samo v šolah in vrtcih pripravijo na dan 600.000 obrokov in na leto za hrano porabijo 120 milijonov evrov, ob upoštevanju preostalih obratov pa ta znesek na leto doseže skoraj 250 milijonov evrov.
Kot je povedal Podgoršek, je bil pri živilskopredelovalnih podjetjih in zadrugah pri preprečevanju nepoštenih praks uspešnejši, zato zanje še ni dal prijav na AVK. Pri teh je kot nepoštene prakse zaznal predvsem nespoštovanje plačilnih rokov.
Odgovornost in priložnost zadružnega sistema
V prihodnjih mesecih bo varuh odnosov v prehranski verigi sodeloval z AVK pri ugotavljanju priglašenih sumov, do poletja pa pričakuje ustrezne rezultate. Izvajalce je o prijavi sumov že obvestil in, kot je dejal, se je enega od direktorjev prijava »zelo dotaknila«. Varuh bo zato najbolj vesel, če bodo izvajalci nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v vmesnem času odpravili sami. Sicer pa bo še naprej pozorno spremljal poskuse uvajanja nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano.
Pri tem je spomnil, da nekatera živilskopredelovalna podjetja, ki so doslej odkupovala pridelke kmetov prek zadrug, hočejo sklepati pogodbe neposredno s kmetijskimi gospodarstvi, kar lahko poslabša pogajalski položaj primata, saj so posamezna kmetijska gospodarstva po njegovem praviloma šibkejši pogajalec kot prek zadrug organizirani pridelovalci.
Zato je po njegovem zdaj na potezi zadružni sistem, v katerem od Zadružne zveze Slovenije pričakuje dovolj modrosti ob letošnjih volitvah, saj bi razkol v tem sistemu le še poslabšal razmere v prehranski verigi. Kot poudarja Podgoršek, si želi, da bi bili kmetje in zadruge še bolj povezani, ker bo leto 2016 po vseh napovedih precej težavno za kmetijske trge. »Več bo treba narediti za pocenitev pridelave. Če bi bili bolj povezani, bi lahko na nabavnem trgu privarčevali od 30 do 40 milijonov evrov na leto. Tako pa v Sloveniji zdaj vsaki dve sekundi vržemo skozi okno po pet evrov.«
Sicer pa varuha skrbi dejstvo, da nekatere trgovske verige v Sloveniji že zahtevajo evropski standard kakovosti Global G.A.P., nekatere pa njegovo uvajanje napovedujejo za slovenske dobavitelje v prihodnjih mesecih. Prepričan je, da enako kakovost zagotavljajo tudi drugi, cenejši certifikati (za integrirano pridelavo, denimo), pa tudi da imamo v Sloveniji tudi dobro organizirano upravo za varno hrano, ki skrbi za nadzor. Uvajanje novega standarda bi bilo problematično predvsem za majhne slovenske kmetije, saj je povprečna velikost naših kmetij le 6,6 hektarov zemljišč, za katere bi bil to prevelik strošek.
