Zadružništvo za premagovanje kriz

Gornja Radgona – Slovensko zadružništvo je šlo skozi različna obdobja, ki tej obliki organiziranosti in delovanja niso bila najbolj naklonjena. Danes je bolj ali manj jasno, da je lahko tudi na drugih področjih to pravi model, ki pomaga pri premagovanju krize, je na tradicionalni slovesnosti ob dnevu zadružnikov na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v nagovoru med drugim poudaril predsednik vlade Miro Cerar.

Zadružništvu je uspelo preživeti, ko je kapitalizem z velikimi koraki prihajal v vse pore naše družbe, in je bilo razumljeno kot ostanek nekega preživelega obdobja. Zdaj ga vse bolj kot pravi model razumejo tudi mladi ljudje, ki se včlanjujejo v zadruge, in niso obremenjeni s slabimi izkušnjami in drugačnim dojemanjem zadružništva v nekem preteklem obdobju. Pogovarjamo se celo o tem, da bi zadružništvo napisali v ustavo, kot imajo to v mnogih razvitih evropskih državah, je v svojem nagovoru poudaril Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, vesel, da je zadružništvo deležno tudi podpore vlade.

»Zadruge niso le pomemben del naše zgodovine in tradicije, zanesljivo so tudi naša prihodnost, in to v oblikah, prilagojenih potrebam in razmeram časa. So eden povezovalnih kmetijskih, gozdarskih in širših gospodarskih organizacijskih načinov delovanja, ki jih Slovenci zagotovo potrebujemo. Sodelovanje in povezovanje potrebujemo kot temeljno vodilo našega gospodarskega, socialnega in ne nazadnje kulturnega delovanja. Podjetja, ki delujejo po zadružnem poslovnem modelu, so tudi bistveno bolj odporna proti negativnim posledicam globalne gospodarske krize v primerjavi z drugimi pretežno profitno usmerjenimi podjetji,« je poudaril predsednik vlade Cerar in spomnil, da jim izjemen pomen v sedanjem času priznava tudi EU.

Zato je bila sprejeta tudi resolucija evropskega parlamenta o prispevku zadrug k izhodu iz krize in z njo poziv državam članicam, da sprejmejo celovite politike v podporo zadružnemu poslovnemu modelu, »ki daje družbeno, gospodarsko in okoljsko dodano vrednost«. Resolucija postavlja v ospredje ustvarjanje visoko kakovostnih delovnih mest in krepitev regionalne kohezije. Zadruge so podjetja v lasti in demokratičnem upravljanju svojih članov in ne delujejo zgolj po načelu kapitala in lova za dobičkom.

S sprejetjem novele zakona o podpornem okolju za podjetništvo so do podpornih ukrepov države upravičene tudi zadruge. Država bo še naprej spodbujala zadružništvo na vseh področjih, saj je to pomemben del gospodarjenja in poslovanja, predstavlja ravnovesje med individualizmom na eni strani in solidarnostjo in skupnostjo na drugi, pomembni za razvoj družbe kot celote, je poudaril predsednik vlade.

Zadruge za ohranjanje delovnih mest

V času, ko toliko govorimo o pomenu samopreskrbe, lokalne preskrbe s hrano, ohranjanju delovnih mest v lokalnem prostoru, so prav zadruge tiste, ki to ves čas v praksi izvajajo. »V času velikega gospodarskega napredka, ko smo nagrajevali gazele s 30-, 40- in 50-odstotno letno rastjo, smo bile zadruge kar nekoliko zapostavljene, čeprav smo v desetih letih promet v njih podvojili. Z desetodstotno letno rastjo smo dosegali povsem normalno gospodarsko rast, ki je vzdržna. Če prehitro rasteš, je lahko tudi nevarno. Pri nas pa imamo razmere stabilne, večina zadrug dela pozitivno, dobro, kljub dogajanju na globalni ravni in konkurenci iz tujine še vedno 80 odstotkov vsega dogajanja v kmetijstvu poteka prek zadrug, v katerih imamo stabilno članstvo,« je poudaril prvi med zadružniki, ki se zavedajo tudi pomena lastništva zemlje in podjetij, pomembnih za slovenski prehranski sektor. To je ponazoril tudi z ohranitvijo lastništva v Semenarni in z njo ohranjanjem lastne semenske preskrbe. Brez tega bi bili preveč odvisni od multinacionalk in njihovih dobav semena, kar pomeni, da bi lahko bili tudi lačni.

V novih razmerah, ko potrošniki bolj kot kdaj prej povprašujejo po domači hrani in ko se upravičeno dvomi o kakovosti vsega, kar poceni prihaja na naš trg iz tujine, se seveda postavlja vprašanje, koliko pa je slovenski potrošnik pripravljen in tudi sposoben odšteti več za domače pridelke. Zato je izjemno pomembno, da mu s promocijo in ozaveščanjem povemo, da se splača dati nekaj več (Vrisk je omenjal od 10 do 15 odstotkov), saj tako vsaj vemo, kaj jemo.