Tiskane izdaje
Na ministrstvu za kmetijstvo naj bi namreč že več kot leto dni vedeli, da so v propolisu nekaterih čebelarjev zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa - kemičnih snovi, ki so sestavine sredstev za zatiranje varoze - oz. so bili s tem natančneje seznanjeni tudi v vrhu uprave za varno hrano v času, ko jo je vodila še Vida Čadonič Špelič. Ta je skupaj z glavno inšpektorico Andrejo Bizjak sodelovala na sestanku, kjer so obravnavali poročilo o ugotovitvah. Pa se omenjenima ni zdelo, da bi bilo karkoli narobe, zato so bile ugotovitve o visokih vrednostih vse doslej zamolčane.
Pomoč pri oceni tveganja
Po zdaj objavljenih poročilih o analizah medu, ki so jih opravljali tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije v letu 2015 (na kakovost in vsebnost vode, pa tudi na ostanke zdravil) so sicer vsi vzorci interne kontrole medu izkazali skladnost z zakonodajo in posledično varno živilo. Pri interni kontroli drugih čebeljih izdelkov, kot so cvetni prah, propolis in vosek, opravljenih v letu 2014, pa je glede na izsledke minister predlagal izdelavo ocene tveganja.
Analiza, ki zdaj z zamikom dviguje prah (naredili so jo avgusta 2014 v velenjskem inštitutu za ekološke raziskave Erico), je vključevala 30 vzorcev voska, 24 vzorcev propolisa, 20 vzorcev cvetnega prahu ter 8 vzorcev medu, ki so jih prostovoljno vzorčili čebelarji sami. Rezultati analize pa so zaskrbljujoči. V enem od vzorcev propolisa so odkrili do 10 mg/kg kumafosa, večina (12) vzorcev pa je vsebovala med 0,01 do 1 mg/kg kumafosa. En vzorec propolisa je vsebovala med 90,1 do 110 mg/kg razpadnih produktov amitraza, dva pa od 70,1 do 90 mg/kg produktov amitraza. Večina vzorcev je vsebovala med 0,02 in 1 mg/kg metabolitov amitraza. Ne amitraz ne kumafos ne bi smela biti v čebeljih pridelkih.
Erico je v zaključkih opozoril, da so vsebnosti kumafosa in ostalih metabolitov amitraza v vzorcih propolisa precej višje kot v ostalih čebeljih pridelkih. Zato tudi svetujejo, da naj čebelarji v primeru pridelave propolisa zatirajo varoje le z naravnimi sredstvi, ker propolis velja za izredno cenjen pridelek iz čebeljega panja.
Analizirali vzorce surovine, ki je ni v prodaji
Predsednik sveta za čebelarstvo Peter Kozmus je po seji povedal, da so se s tem poročilom na ministrstvu seznanili že januarja lani na sestanku vseh ustreznih služb in da so ugotovili, »da ti rezultati ne predstavljajo nobenega tveganja«. Na podlagi tega je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) tudi predstavila nadaljnje ukrepe, da bi bili čebelarji seznanjeni, na kakšen način naj pridelujejo propolis. Kot pravi Kozmus, da bi izključili možnost pojavljanja ostankov zdravil v končnem proizvodu. Izdane so bile tudi smernice dobrih praks v čebelarstvu.
»Treba je povedati, da je bil ta propolis vzorčen iz starih panjev, iz tistih, kjer so več let zdravili varozo in v bistvu se je s temi analizami poskušalo predstaviti, kaj vse se potencialno lahko pojavi v propolisu kot v surovini za izdelavo propolisa, ki ga ljudje lahko kupijo na policah. Seveda pa imajo čebelarji, ki se ukvarjajo s tem, navodila, da dajo v panje namenske mreže v času, ko ne zdravijo. Da s teh mrež pobirajo propolis in ga ne strgajo iz panjev. Tako je izključena možnost, da bi se ti ostanki pojavljali v propolisu kot surovini, iz katere se izdelujejo razne tinkture in druge stvari, ki so za humano prehrano,« še dodaja Kozmus.
ČZS je izbrala te vzorce pri čebelarjih, ki so zdravili varozo, iz starih panjev. Rezultati se torej nanašajo na osnovno surovino in ne na tisto, iz katere so izdelki peropolisa za prodajo. Zato, da bi ugotovili, kaj se potencialno lahko pojavi v propolisu in da so v smernice lahko zapisali, na kakšen način se naj prideluje propolis, da se ta možnost izključi.
Jernej Drofenik z uprave za varno hrano je prav tako poudaril, da pri obravnavi poročila lani rezultatov nihče ni problematiziral glede na to, da je šlo za surovino, ki nikoli ne pride v prehransko verigo. »Je pa res, da je morda pomanjkljivost tega poročila, da je ta vidik premalo poudarjen, a je dejstvo, da ciljna publika za to poročilo ni bila javnost ampak strokovnjaki, ki delajo na tem področju. Ne glede na to, da gre za surov oz. suh propolis, kot mu rečejo čebelarji in ga ni v prehranski verigi, smo naročili oceno tveganja, ki sloni na dejanskem vnosu propolisa pri uporabi.« Povod za to oceno tveganja pa je, kot je priznal, dala šele medena afera.
Glede izpostavljenih analiz vzorcev propolisa so pomirjujoče tudi besede Tadeja Malovrha, predstojnika nacionalnega veterinarskega inštituta: »To ni propolis za prehransko verigo, to je propolis kot del panja, ko z njim čebele zamažejo razpoke v njem. Torej ne gre za propolis v flaškah, ki jih kupimo. Pri analizah teh vzorcev gre za informacijo našim veterinarjem, da vidijo, kako se določene snovi iz zdravil, ki jih uporabljajo čebelarji, nalagajo v panju. Najbrž bi našli tudi kaj v lesu, če bi ga šli analizirati. Gre torej za panjski propolis, smolo, ki ne gre v uporabo, veterinarjem pa je pomemben pokazatelj ostankov.«
