Zaradi ruskega embarga težave tudi za slovenske pridelovalce

Ljubljana – Ruski embargo na uvoz večine hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške bo premešal karte na živilskem trgu. Posledice zaprtega trga za živila iz EU bodo prizadele tudi slovenske pridelovalce sadja, mleka in mesa, še posebno svinjskega.

»Evropa izvozi v Rusijo za približno 13 milijard evrov pridelane in predelane hrane, od tega približno četrtino v treh izdelkih. Več kot milijardo evrov izvozi sadja, za malo manj kot milijardo je sirov in malo pod milijardo je svinjine. To troje je četrtina agroživilskega izvoza in pomeni kar velike količine prostega izvoznega blaga, ki bo poskušalo najti svoje kupce na evropskih trgih ali drugih neruskih trgih,« ugotavlja agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki napoveduje večji pritisk v Rusijo neprodanih količin jabolk iz Poljske, Avstrije, Češke, Slovaške, pa mlečnih izdelkov (predvsem sirov) in svinjskih polovic iz Nemčije, Nizozemske, Danske na trge evropskih držav.

»To blago bo zakrožilo po Evropi in iskalo poti na police. Mnogi trdijo, da bo rezultat opazen v znižanju cen hrane na policah, kar ni res, ampak bo povečalo konkurenco na sekundarnem trgu. Torej bodo pod pritiskom dobaviteljske cene, popolna iluzija pa je, da bo potrošnik to čutil v svojem žepu.« To bo pomenilo dodaten pritisk na slovenske dobavitelje, kar bo, kot pravi Kuhar, še posebno opazno pri jabolkih, »ki je razmeroma močna in tudi izvozno usmerjena panoga, tako da bodo občutili pritiske tako na domačih kot na izvoznih trgih«.

Nižja odkupna cena mleka

Še hujše pritiske je po Kuharjevih besedah mogoče pričakovati v mesni panogi, in sicer pri rdečem mesu. Temu pritrjuje tudi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, ki ob pričakovanem zniževanju cen, predvsem svinjine, napoveduje še slabše čase za že tako obubožano slovensko prašičerejo.

Za mlečni trg Kuhar napoveduje, da se bo odkupna cena najverjetneje znižala tudi pri nas. Ker bodo posledice embarga čutili tudi ruski potrošniki – »ostali bodo brez pomembnega nabora živil, na katera so se navadili predvsem Rusi v bogatih urbanih predelih« –, po Kuharjevih napovedih ni izključeno, da bi Rusija sprejete sankcije zelo hitro ublažila. Dodaja, da je Rusija tudi velik izvoznik blaga v Evropo. »Izvozijo ga za osem milijard evrov, škoda bo torej recipročna. Ena tretjina njihovega izvoza je pšenica.«

Boštjan Kozole iz Evrosada, največjega izvoznika slovenskega sadja, zlasti jabolk, pravi, da so v zadnjem času sorazmerno malo prodajali v Rusijo, ki je bila še pred tremi, štirimi leti zanje močen trg. Kljub napovedani pomoči EU za sadjarski sektor se boji posledic, saj ob pričakovani dobri letini jabolk v EU in slabši na Balkanu ter v Turčiji ne bo mogoče na hitro nadomestiti izpada prodaje v Rusiji.