Zavarovanja za kmete letos po starem

Kmetijske škode: Z ministrstva manj denarja za financiranje.

Objavljeno
22. januar 2015 22.20
Odpravljanje posledic vodne ujme v Zalem logu
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana - Spremembe pri zavarovanjih v kmetijstvu letos še ne bo, saj je premalo časa za oblikovanje novih zavarovalniških produktov, o katerih so po prepolovljeni soudeležbi pri financiranju zavarovalnih premij v kmetijstvu začeli razmišljati pobudniki sprememb v kmetijsko-gozdarski zbornici.

Tako je osnovno sporočilo z včerajšnjega sestanka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerem so skupaj s pobudniki spremembe in predstavniki zavarovalnic preverjali, ali bi bilo mogoče poiskati nove, cenejše oblike zavarovanja, s katerimi bi z enakim deležem denarja sofinancirali predvsem škode večjega obsega.

Spomnimo, da je zaradi pomanjkanja denarja v proračunu kmetijsko ministrstvo s spremembo uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij v kmetijstvu znižalo dosedanjo soudeležbo s 40 na 20 odstotkov, za kar naj bi po preračunavanjih za rebalans proračuna letos porabili okrog 1,5 milijona evrov. Po zadnjih podatkih pa bo za kmetijska zavarovanja dejansko porabljenih okrog 1,9 milijona evrov.

Dolgi postopki

Pobudniki predlagane spremembe so namreč potem, ko je vlada sprejela uredbo o znižanem, 20-odstotnem sofinanciranju, razmišljali o enakem deležu (40 odstotkov) sofinaciranja zavarovalnih premij, kot je veljalo doslej, vendar bi tako reševali predvsem zavarovanja za katastrofične škode (nad 60 odstotki ocenjene vrednosti proizvodnje).

»Ključna ugotovitev je, da zdaj ni mogoče spreminjati zavarovalnih produktov, ker so potrebni vsaj dva, trije meseci, da se oblikuje nov zavarovalni produkt. V okviru obstoječih pa ne moreš diferencirati stopenj podpore. Morali bi na novo oblikovati produkt, postaviti cenik, priglasiti pri agenciji za zavarovanje, postopek traja par mesecev. Ne moreš Triglava premakniti v enem dnevu,« je po sestanku povedal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Da bi v okviru sedanje ponudbe zavarovanj v kmetijstvu zavarovalnice zmanjšale odbitne franšize - te se, kot je dejal Ravnik, gibljejo od 15 do 36 odstotkov - in tako omogočile vsaj sedanji obseg zavarovanj, pa, kot pravi, ni realno, saj v zavarovalnicah pravijo, »da imajo že tako negativo pri kmetijskih zavarovanjih«.

Na ministrstvu se po besedah državne sekretarke Tanje Strniša zavedajo, da bo zaradi zmanjšane soudeležbe pri financiranju zanimanje za zavarovanja v kmetijstvu manjše, saj bodo ta letos dražja. Hkrati pa je odprta razprava o iskanju novih, bolj usmerjenih zavarovanj, ki bi jih bilo mogoče pripraviti za prihodnje leto.