Združeni narodi: pesticidi kršijo človekove pravice

Poročilo o pravici do hrane obsoja multinacionalke, da sistematično zanikajo nevarnosti pesticidov.

 

Objavljeno
16. marec 2017 11.32
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Zelena revolucija, ki je z industrializacijo in modernizacijo kmetijstva po drugi svetovni vojni pred lakoto rešila milijardo prebivalcev, zgolj generacijo pozneje zaradi inherentne nevzdržnosti več milijonom ljudem krati pravico do primerne hrane in spodjeda temelje civilizacije.

Prevladujoči model kmetijstva, ki temelji na visokodonosnih hibridnih sortah in gensko spremenjenih rastlinah, umetnih gnojilih in pesticidih, je zastarel in koristi zgolj agroživilskim multinacionalkam, medtem ko se kmetje povsod po svetu bojujejo za preživetje. Pesticidi, ki jih uporabljajo, ker nimajo ali ne poznajo druge izbire, zastrupljajo njih in njihove družine, skupnosti, ki živijo ob monokulturnih puščavah, potrošnike, ki kupujejo industrijsko pridelano hrano, in okolje.

Znanstvene študije iz zadnjih let kažejo, da uporaba pesticidov ne prispeva k večji proizvodnji hrane in prehranski varnosti, kakor trdijo agroživilske multinacionalke, prej nasprotno.

Neselektivna uporaba pesticidov ne uniči le škodljivcev kmetijskih rastlin, temveč tudi njihove naravne sovražnike in opraševalce. Povrhu so številne kmetijske rastline, zlasti gensko spremenjene, razvile odpornost proti pesticidom, zaradi česar so se pridelki začeli zmanjševati. Skupni stroški uporabe pesticidov so torej večji od njihovih koristi, vendar se to ne upošteva.

Razlika med količino pridelka iz konvencionalnega in ekološkega kmetovanja je le osem do devet odstotkov, pri čemer se je treba zavedati, da se tretjina pridelane hrane zavrže, še preden pride na krožnike, opozarja nevladna organizacija PAN Europe.

Znanstveniki s francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave INRA pa so nedavno izračunali, da bi francoski kmetje ob nespremenjenem sistemu pridelave enako količino hrane pridelali tudi s 30 odstotkov manj pesticidi.

To so glavni poudarki iz poročila posebnih poročevalcev Organizacije združenih narodov, ki so ga prejšnji teden predstavili pred odborom za človekove pravice. Navedbe o negativnih učinkih pesticidov za ljudi in okolje niso novost, saj nanje nevladne okoljevarstvene organizacije bolj ali manj uspešno opozarjajo že desetletja.

Dodana vrednost poročila, ki sta ga pripravila posebni poročevalec o pravici do hrane Hilal Elver in poročevalec s področja toksikologije Baskut Tuncak, je opredelitev pretirane in neupravičene uporabe pesticidov kot kršitve človekovih pravic, zlasti pravice do primerne hrane in zdravja.

Še vedno milijarda lačnih

Fitofarmacevtska sredstva, kakor se imenujejo pesticidi za uporabo v kmetijstvu, so snovi ali mešanice snovi iz sintetiziranih ali naravnih sestavin, ki so namenjene zatiranju škodljivih organizmov in nezaželenih rastlin. Podatki o svetovni porabi pesticidov so nepopolni, vendar vseeno zadoščajo za trditev, da se je v zadnjih desetletjih dramatično povečala, navaja poročilo.

Kljub dokazani škodljivosti pretirane in napačne uporabe pesticidov še vedno prevladuje prepričanje, da je intenzivno industrijsko kmetijstvo edina rešitev za povečanje proizvodnje hrane, ki bo nasitila naraščajoče svetovno prebivalstvo.

V zadnjih 50 letih se je število zemljanov več kot podvojilo, površina kmetijskih zemljišč pa se je povečala le za deset odstotkov. Industrijsko kmetijstvo je s številnimi inovacijami, tudi v tehnologiji proizvodnje pesticidov, resda izpolnilo povečane zahteve po hrani, vendar je pri tem izdalo nesprejemljivo visok račun zdravju ljudi in okolja. Prav tako mu ni uspelo izkoreniniti lakote, za katero še vedno trpi milijarda prebivalcev, ugotavlja poročilo.

Le redki niso izpostavljeni pesticidom. Zaužijemo jih s hrano, vodo, prek zraka ali neposrednega stika s pesticidom oziroma njegovimi ostanki. Kljub temu je težko dokazati neposredno povezavo med vplivom določenega pesticida in obolevnostjo za določeno boleznijo; le malo je bolezni z enim samim vzrokom, poleg tega pa smo vsakodnevno izpostavljeni več različnim kemikalijam.

Zato tudi ni zanesljive svetovne statistike o številu ljudi, ki trpijo za posledicami bodisi akutne bodisi kronične izpostavljenosti pesticidom. Poročilo navaja oceno PAN Europe iz leta 2010, po kateri pesticidi letno prizadenejo od milijona do 41 milijonov ljudi.

Pri akutni izpostavljenosti so najbolj pereče zastrupitve s pesticidi. Zaradi njih vsako leto umre okoli 200.000 ljudi, 99 odstotkov teh živi v državah v razvoju, ki imajo ohlapnejšo pesticidno zakonodajo in šibkejši nadzor nad njenim izvajanjem.

Kronična izpostavljenost manjšim odmerkom nevarnih pesticidov pa je še slabo raziskana, saj se simptomi pojavijo po daljšem obdobju in jih je težko pripisati vplivu določenega pesticida. Vseeno so znanstveniki dokazali povezavo med kronično izpostavljenostjo nekaterim pesticidom in obolevnostjo za rakom, alzheimerjevo in parkinsonovo boleznijo, motnjami v delovanju hormonskega sistema, razvojnimi nepravilnostmi in neplodnostjo, pa tudi astmo, alergijami in preobčutljivostnimi reakcijami.

Ranljivi kmetje, otroci, nosečnice in staroselci

Nekatere skupine prebivalcev so še posebej ranljive. Kmetje in delavci v kmetijstvu so izpostavljeni večjim količinah pesticidov tudi, če upoštevajo vse varnostne ukrepe. Skupnosti, ki živijo blizu intenzivno obdelanih kmetijskih površin, ogroža zlasti pršenje pesticidov iz zraka. Evidentirani so številni primeri z različnih koncev sveta, od Kostarike do Indije, ko prebivalci skupnosti v bližini takšnih nasadov in intenzivnih polj veliko pogosteje zbolevajo in umirajo za boleznimi, ki so neposredna posledica izpostavljenosti določenemu pesticidu.

Staroselci so prizadeti dvojno. V številnih državah so jim agroživilske multinacionalke odvzele zemljo in na njej uvedle intenzivno kmetijsko pridelavo, ki ogroža njihove vire hrane. Kmetijski pesticidi ogrožajo tudi prebivalce dežel, kjer sploh nimajo kmetijstva. Pri prebivalcih Arktike redno odkrivajo velike količine ostankov pesticidov. Zaužijejo jih z ribami in morskimi sesalci, v maščevju katerih se pesticidi nalagajo, na sever pa jih zanesejo vodni tokovi in vetrovi.

Pesticidom so bolj izpostavljeni otroci zaradi manjše telesne teže. Povzročajo slabši intelektualni razvoj, vedenjske motnje ter druge razvojne nepravilnosti, najnovejše raziskave pa kažejo, da lahko že izpostavljenost nizkim odmerkom, denimo prek prenosa z vetrom in ostankov v hrani, močno prizadene otrokov razvoj in v odraslosti povzroča različne motnje in bolezni. Pri nosečnicah, izpostavljenih pesticidom, je večja verjetnost splava, prezgodnjega poroda in napak pri novorojenčkih. Znanstvene študije redno potrjujejo prisotnost več pesticidov v popkovnici in blatu novorojenčkov, kar dokazuje, da so jim ti izpostavljeni že pred rojstvom.

Potrošniki strupeni koktajl nezavedno srkajo prek ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi. Največ jih vsebujejo stročnice, listnata zelenjava, jabolka, jagode in grozdje. Precej pesticidov zaužijejo tudi z vodo, kar velja zlasti za skupnosti z velikim deležem kmetijstva. V ZDA letno porabijo 32.000 ton atrazina, ki dokazano povečuje tveganje okvar pri novorojenčkih. V Evropski uniji je snov iz skupine obstojnih organskih onesnaževal prepovedana od leta 2004, vendar nekatere države, tudi Slovenija, njene ostanke še vedno zaznavajo v podzemni vodi.

Tudi med dovoljenimi pesticidi je veliko takšnih, ki v okolju ostanejo še desetletja in onesnažujejo zemljo, vire pitne vode, siromašijo biotsko raznovrstnost in rušijo ekosistemsko ravnovesje. Študije kitajske vlade so pokazale, da je s pesticidi zmerno do močno onesnaženih 26 milijonov hektarov kmetijskih površin. Povedano drugače, petina vseh razpoložljivih zemljišč na Kitajskem ni primernih za pridelavo hrane.

Neonikotinoidi so zmanjšali pogostost škropljenja, a pogubno vplivajo na opraševalce. Foto: Shutterstock

Velika težava so odpadni pesticidi. Teh je na tisoče ton, nekateri so stari že skoraj tri desetletja in pomenijo resno zdravstveno tveganje zlasti za prebivalce v državah v razvoju. Premajhno je tudi zavedanje o vplivu ostankov pesticidov na netarčne organizme. Neonikotinoidi, skupina pogosto uporabljenih sistemskih insekticidov, naj bi bili odgovorni za kolaps čebeljih kolonij v več državah, kar je ogrozilo sam temelj kmetijstva; po podatkih Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo je namreč od stotih vrst kmetijskih rastlin, ki zagotavljajo večino hrane, kar dve tretjini odvisnih od opraševanja čebel. Evropska unija je v nasprotju z ZDA omejila uporabo nekaterih neonikotinoidov leta 2013, Slovenija že leta 2011, a splošna prepoved, ki jo zahteva več nevladnih organizacij, še ni bila uveljavljena.

Oligopol treh multinacionalk

Neonikotinoidi so nadomestili tradicionalne pesticide – mnogi so bili potomci bojnih strupov – in so dolgo veljali za dobro alternativo, saj so zmanjšali potrebo po škropljenju. Z njimi namreč tretirajo semena, prek katerih pesticid preide v vse dele rastline, ki tako postane strupena za škodljivce. Podobna je zgodba pri predhodnikih neonikotinoidov, organoklornih pesticidih (DDT) in organofosfatih: najprej so jih razglasili za revolucionarne, zatem prepovedali zaradi strupenosti.

Medtem ko znanstvene študije redno potrjujejo negativne učinke pesticidov, je dokazovanje nedvoumne povezave med izpostavljenostjo konkretnemu pesticidu in boleznijo ali škodo za okolje zelo težko. Izziv je toliko večji, ker fitofarmacevtska industrija sistematično zanika razsežnosti škode, ki jo povzročajo te kemikalije, ter uporablja agresivne in nepoštene tržne taktike, navaja poročilo.

To je še posebej problematično, ker proizvodnjo pesticidov obvladujejo tri multinacionalke: Monsanto in Bayer, Dow in Dupont ter Syngenta in ChemChina. Skupno nadzorujejo 65 odstotkov svetovne prodaje pesticidov in 61 odstotkov prodaje semen. Zaradi moči, ki nedvomno presega moč marsikatere države, imajo tudi monopol nad znanstvenimi raziskavami pesticidov, vplivajo na zakonodajne predloge in regulatorno agendo.

Glifosat: rakotvoren ali ne?

Aktualen je primer herbicida glifosat, ki se prodaja pod različnimi tržnimi imeni, tudi imenom Roundup. Slednji je s širitvijo uporabe gensko spremenjenih semen postal najpogosteje uporabljen pesticid na svetu. Medtem ko ga proizvajalci predstavljajo kot manj strupenega in obstojnega v primerjavi s tradicionalnimi herbicidi, so študije pokazale negativni vpliv na biotsko raznovrstnost, prostoživeče živali in vsebnost hranil v zemlji. Poleg tega ga je mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (Iarc) leta 2015 uvrstila med domnevno rakotvorne snovi. Evropska agencija za varnost hrane Efsa pa še vedno trdi, da je glifosat varen.

Ekološko kmetovanje – alternativa, ki že obstaja

Proizvodnjo, trženje, uporabo in nadzor nad pesticidi regulirajo številni mednarodni dokumenti, nacionalne zakonodaje ter prostovoljne zaveze, vendar niso dovolj uspešni pri zaščiti ljudi in okolja. Potrebujemo mednarodno pravno zavezujočo pogodbo, ki bi nadzorovala nevarne pesticide skozi celoten življenjski cikel, poudarja poročilo.

Takšna pogodba bi morala prepovedati dvojne standarde, ki omogočajo izvoz nevarnih pesticidov iz razvitih držav v države v razvoju, oblikovati podlago za zmanjšanje uporabe vseh pesticidov in prepoved najbolj nevarnih, spodbujati agroekologijo (trajnostno oziroma ekološko kmetijstvo), ki poleg ekonomskih upošteva tudi okoljske in socialne dimenzije, ter zahtevati odgovornost proizvajalcev pesticidov.

»Čeprav so prizadevanja za prepoved pesticidov in njihovo pravilno uporabo pomemben korak v pravo smer, je najbolj učinkovita metoda za dolgoročno zmanjšanje tveganja njihovi izpostavljenosti odmik od industrijskega kmetijstva,« je nedvoumno sporočilo poročila. Alternativni sistem ekološkega kmetijstva že obstaja in primerjalne študije kažejo, da lahko nahrani vse prebivalce. Če upoštevamo tudi druge kazalnike kot donosnost na hektar, je takšen sistem bolj dobičkonosen in zaradi manjše energetske intenzivnosti omiljuje učinke podnebnih sprememb.

Nevladne organizacije so poročilo pozdravile. Center for Environmental Law in EarthJustice sta v skupni izjavi Svet ZN za človekove pravice pozvali, naj čim prej uresniči priporočila iz poročila. Zagovorniki interesov pesticidne industrije pa so ga označili za pristranskega in v nasprotju z ugotovitvijo druge organizacije v sestavi Združenih narodov - za prehrano in kmetijstvo -, da bi kmetje brez sredstev za zaščito rastlin, kot so pesticidi, izgubili 80 odstotkov pridelka.