Zgodba s teranom še brez razpleta

Evropski komisar Phil Hogan diplomatsko o reševanju hrvaško-slovenskega zapleta pri zaščiti kraškega posebneža.

Objavljeno
15. julij 2016 15.35
Praznik terana in pršuta na Krasu. Rezanje pršuta. Dutovlje, Slovenija 4.avgusta 2015.
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič

Ljubljana – Delovni obisk evropskega komisarja za kmetijstvo in prehrano Phila Hogana v Sloveniji, namenjen obravnavi številnih aktualnih vprašanj v našem in evropskem kmetijstvu, je bil tudi priložnost za neposredno vprašanje o razpletu zgodbe z zaščito slovenskega kraškega posebneža terana. Še posebej ob neuradnih informacijah, da je neodvisna študija uglednega tujega strokovnjaka nedvoumno v prid Sloveniji.

Slovenski zaščiti terana je namreč po vstopu v EU začela oporekati Hrvaška. Spomnimo: teran je zaščiteno ime za vino iz sorte refošk, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji. Z nacionalno zakonodajo je zaščiten že več desetletij, z vstopom Slovenije v EU leta 2004 pa je zaščita postala del pravnega reda EU.

Kot je znano, je evropska komisija aprila 2013, torej še tik pred vstopom Hrvaške v EU podala uradno stališče, da je teran v EU zaščiteno ime za slovenske pridelovalce, ki ga hrvaški pridelovalci po vstopu v EU ne bodo smeli več uporabljati.

Hrvaška ni nasprotovala slovenski zaščiti terana, čeprav bi lahko to storila tudi kot nečlanica EU, hrvaška pristopna pogodba pa te zahteve ne pokriva. V skladu s predpisi EU se tako ime sorte vinske trte (na kar se sklicuje Hrvaška), ki vsebuje zaščiteno označbo porekla, ne sme uporabljati za označevanje kmetijskih proizvodov. V praksi to pomeni, da se z imenom teran ne sme označevati nobeno drugo vino.

Zaradi očitnega močnega lobiranja hrvaške strani pri evropski komisiji je ta Slovenijo septembra 2014, več kot leto dni po vstopu Hrvaške v EU, neformalno obvestila, da Hrvaška zahteva podelitev izjeme od tega splošnega pravila, s sklicevanjem na možnost podelitve izjeme z delegiranim aktom, vendar samo v primeru obstoječih praks označevanja.

Slovenija pa je na podlagi pravnih argumentov ves čas vztrajala, da komisija z delegiranim aktom ne more podeliti omenjene izjeme Hrvaški dve leti po vstopu, saj gre za prakso označevanja, ki je nezakonita za vina, proizvedena po vstopu Hrvaške v EU.

Diplomatski odgovor

»Počutim se kot doma na Irskem,« je bil prvi stavek, ki ga je ob pozdravu s stiskom roke izrekel evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan na pragu turistične kmetije nad Poljanami v Škofjeloškem hribovju. Prvi vtis domačnosti mu je namreč dalo vreme z nič kaj poletnimi temperaturami, ki se je skisalo prav v noči pred njegovim obiskom.

Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja. Foto: Jure Eržen/Delo

Pričakovanja, da bo dovolj neposreden tudi pri odgovoru na naše vprašanje, kako daleč so v komisiji prišli pri reševanju zapleta Slovenija-Hrvaška s teranom, so bila po njegovem odgovoru sodeč prevelika.

»Lahko vam zagotovim, da vaš minister Židan to vprašanje zelo pogosto naslavlja in da to počne ves čas, kar sem komisar. Gre za zelo zapleteno in težko pravno vprašanje, pri katerem spodbujamo Slovenijo in Hrvaško, da bi sami našli rešitev, pa doslej ni bilo uspehov. Kadarkoli gre za geografske označbe in čezmejno zaščito je to lahko zanimivo vprašanje, ki se ne pojavlja samo pri vinu, kot je teran, ki sem ga pokusil danes pri kosilu in vam lahko povem, da je odlično. Lahko se podobni zapleti pojavljajo tudi pri oljih, klobasah itd. Mi dobro razumemo, kaj zadeve pomenijo, ampak za zdaj nismo pripravili nobenega predloga. Veliko informacij smo prejeli od vašega ministrstva kot tudi s hrvaške strani,« je pojasnil Hogan.

Po njegovih besedah je to zapleteno pravno vprašanje, ki traja že kar nekaj časa. »Obstaja tudi možnost, da bi o celotni zadevi odločalo celo evropsko sodišče, a iskreno upamo, da se bosta pokazali pripravljenost in možnost, da bi se to vprašanje razrešilo drugače. Upamo, da bo prevladala politična dobra volja, ki bo pripeljala do rešitve. Nikakor si ne bi želel, da bi bila EU tista, ki bi se pojavljala tukaj v vlogi arbitra za taka pravna vprašanja. Za zdaj je bilo veliko sestankov in rezultati so, kakršni so,« je v politični celofan zavil svoj odgovor komisar Hogan, ki v zvezi s tem nenavadnim in pravno spornim odpiranjem zaščite v EU zagotovo pozna tudi stališča pomembnega dela drugih držav članic. In ta so na strani Slovenije.