Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija bo za ceno zaščite geografskega porekla kranjske klobase v EU sprejela kompromisni predlog evropske komisije, po katerem bodo na Hrvaškem lahko še 15 let po sprejeti zaščiti (predvidoma decembra) izdelovali njihove klobase s poimenovanjem kranjska klobasa.
Tako je namreč prehodno obdobje, ki ga predlagajo odgovorni v Bruslju v zvezi s slovensko zaščito kranjske klobase potem ko ni bil mogoč sporazumen dogovor s hrvaško stranjo o tej zaščiti. Ker je od tega ali bo hrvaška stran podprla omenjeni kompromisni predlog komisije odvisna potrditev geografske zaščite naše kranjske v EU, je bila to tudi tema pogovora slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana s hrvaškim kolegom Tihomirjem Jakovino ob robu srečanja kmetijskih ministrov regije v Dubrovniku, na katerem so razpravljali o aktualnih temah, ki tarejo kmetijstvo.
Kot je za Delo povedal Židan, je v danih razmerah za slovensko stran pomembna zaščita, četudi z dolgim prehodnim obdobjem. Zato kompromisnega predloga komisije, za katerega je dejal, da Slovenija zagotovo ne bo glasovala proti, ne razume kot popuščanje v zastopanju naših interesov pri geografski zaščiti kranjske klobase.
Spomnimo, da se postopek zaščite kranjske klobase v EU vleče že od 18. februarja 2012, ko je bil v uradnem listu Unije objavljen enotni dokument za njeno zaščito. Ugovor na vlogo za zaščito so takrat dale Avstrija, Nemčija in Hrvaška. Že decembra 2012 so se začela pogajanja z vsemi tremi državami, ki so se končala aprila lani. Z Avstrijo in Nemčijo je bil sporazum dosežen, ne pa tudi s Hrvaško, zato je zdaj odločitev v rokah evropske komisije, ki je pripravila omenjeni kompromisni predlog. In ta predlog naj bi bil sprejemljiv za obe strani.
»Želim si, da bi bilo to izglasovano v decembru in to je prava pot,« je po pogovorih z Jakovino dejal slovenski kmetijski minister in dodal, da se »znotraj EU ne da vse doseči tako, da vse naenkrat velja«. To pa je pač življenje znotraj EU, a pomembno je, da je dosežen končni cilj, je prepričan Židan.
Bolj gladko bosta državi, kot kaže, rešili vprašanje zaščite istrskega pršuta. Po Židanovih besedah je na tem področju prišlo do uskladitve med slovenskimi in hrvaškimi proizvajalci. »Dogovorjeno je, da se uporabljata obe imeni, pri nas bomo tako imeli istrski pršut, na Hrvaškem pa istarski pršut.«
Za hrvaško stran še vedno zelo vroča tema pa ostaja zaščita vina teran. A stališče slovenske strani je tu neomajno. »Za teran smo jim povedali, da je to za nas zaključena zgodba in da vsi pravni akti, ki jih poznamo, govorijo tako. Poznamo tudi uradno stališče komisije v prejšnji sestavi. Povedali smo, da je to pravno vprašanje, ki je za nas zaključeno. Torej teran,ki smo ga zaščitili že leta 2000 in njegovo zaščito štiri leta kasneje uspešno prenesli tudi v sistem zaščite EU, ni več politično vprašanje, o katerem bi sei dogovarjali s hrvaško stranjo.«
