Tiskane izdaje
Ljubljana − Če bo vse po načrtih, bodo iz rastlinjaka, ki so ga začeli graditi v Cmureku, marca prihodnje leto že lahko preskrbovali avstrijski trg, pravi Niko Miholič iz ljutomerskega hitrorastočega kmetijskega podjetja Panorganic. Tistega, ki je z »živo solato« osvojil domači trg, zdaj pa z njo in z »živimi« zelišči osvaja tudi evropske.
Priložnost za načrtovano širitev proizvodnje v sosednji državi se jim je sprva ponudila na Koroškem, v bližini Pliberka, a jih je v nadaljevanju tudi zaradi boljše logistike in milejšega podnebja prepričala ponudba iz njim bližnjega Cmureka, kjer so že začeli zemeljska dela.
»Na tem območju je tudi sicer vrtnarska proizvodnja zelo razvita in ponujajo nam možnost povezanega nastopanja na tamkajšnjem trgu,« pojasnjuje Miholič spremembo čezmejnega investicijskega načrta, pri katerem je svojo vlogo imela tudi možnost cenejšega bioenergetskega ogrevanja hektar velikega rastlinjaka.
Velike spremembe v letu dni
Panorganic je zgolj v letu dni doživel velike spremembe. Od lanskega lansiranja brezpesticidne solate in zelišč Živa na slovenski trg so njihovo prodajo razširili v Avstrijo, na Hrvaško in v Bolgarijo.
Za svoje poslovne dosežke so prejeli številna priznanja, od občinskih do nacionalnih. Mario Kurtovič, lastnik in direktor Panorganica, se med drugim ponaša z nazivom Mladi podjetnik 2016 in posebno nagrado Mladi in drzni časnika Finance. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pa jim je podelila priznanje za nove pristope v kmetijstvu.
Kljub uspehom doma in v tujini pa v mladem ljutomerskem podjetju, ki se je uveljavilo s svojo blagovno znamko domačega česna Česnek, nadaljevalo s Fižolekom, goji jagodami, svetom borovnic in živo solato ter zelišči, ne počivajo na lovorikah.
Niko Miholič Foto: Tadej Regent/Delo
»Za nami je res izjemno uspešno leto. Prodaja Žive, ki smo jo lani predstavili kupcem, je danes naprodaj v vseh večjih trgovskih sistemih v Sloveniji, živo solato in zelišča prodajamo tudi zunaj meja pod znamko Life. V sosednjo Avstrijo, v Hofer, vsak dan odpeljemo več tisoč solat, solato in zelišča pa lahko najdete tudi v hrvaškem Konzumu in bolgarskem Kauflandu, pogovori pa potekajo še z velikimi trgovskimi verigami na Madžarskem in v Romuniji,« našteva Miholič.
Moderna pridelava po bioponski tehnologiji
Recept za uspeh je, da so s svojim rastlinjakom nekaj posebnega v srednjem delu Evrope, kjer vsak dan, tudi v najhladnejših zimskih mesecih, pridelajo več tisoč solat in zelišč, s katerimi v času, ko na zunanjih površinah ni možno pridelati slovenske zelenjave, lahko ponujajo kupcem zdrav, svež domač pridelek.
»Solata in zelišča, ki so brezpesticidno pridelana, so vsak dan spakirana in še isti dan prepeljana v skladišča trgovin ter slovenskim potrošnikom na voljo 365 dni na leto. Ker se prodajajo skupaj s koreninami, tako ohranjajo svežino, vitamine in druge hranilne snovi, vse dokler jim ne porežete listov,« pravi Miholič.
Po njegovih besedah gre za moderno pridelavo po načelu bioponske tehnologije, ki je do ljudi in narave prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov, fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih semen. Pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda (90 odstotkov vode kroži po sistemu), zato ni vpliva na pitno vodo in ni škodljivih vplivov na okolje.
Solata Živa Foto: arhiv podjetja
»Sama voda je izjemno čista, saj se filtrira skozi štiri različne filtre - mehanski, peščeni, UV ter filter za železo in mangan. Panorganic strogo sledi načelu brezpesticidne pridelave, zato uporabljajo neoporečne in do narave najbolj prijazne tehnologije pridelave,« je v pojasnjevanju natančen Miholič, desna roka podjetnega Kurtoviča.
Dodali še čilije in feferone
Čeprav se zadnje leto bolj ali manj vse vrti okrog solat in zelišč Živa, nadaljujejo tudi že prej omenjene projekte pridelovanja česna, fižola, goji jagod in borovnic, letos pa so jim dodali še pridelavo ekoloških čilijev pod znamko Čili in feferoni.
Leta 2017 bodo še povečali pridelovalne površine za pridelavo rukole in motovilca, ki bodo, tako kot solata Živa, na voljo skozi vse leto. Večji bo tudi nasad borovnic (za štiri hektare), za 10 do 20 odstotkov pa nameravajo povečati še površine za pridelavo česna in fižola.
Nasad borovnic bodo povečali. Foto: Tadej Regent/Delo
