Atene - Grčija mora izvesti varčevalne in reformne ukrepe v zameno za posojila IMF in evroskupine. "Naša splošna ocena je, da je varčevalni in reformni program na dobri poti. Grčija je do konca junija izpolnila vse zahtevane kriterije, predvsem zaradi strogega izvajanja varčevalnih ukrepov, obenem pa tudi sprejemanje ključnih reform poteka hitreje od predvidene časovnice," so omenjene tri ustanove zapisale v skupnem sporočilu za javnost.
"Na poti ostajajo pomembni izzivi in tveganja"
Na področju javnofinančnih ukrepov uspeva grškim oblastem po navedbah komisije, ECB in IMF na državni ravni vzdrževati porabo bistveno pod proračunskimi omejitvami, s čimer jim uspeva nadoknaditi nekoliko manj uspešno brzdanje izdatkov ostalih treh javnih blagajn (lokalne skupnosti, zdravstvena in pokojninska blagajna).
Grčiji je tako uspelo izpolniti načrte glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja do konca junija. Do konca leta namerava sicer Grčija primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda oklestiti na 8,1 odstotka.
Za v prihodnje tri ustanove pričakujejo nadaljnje izboljšanje pri obvladovanju in nadzoru javne porabe in okrepitev davčne uprave ter s tem bolj učinkovit boj proti davčnim utajam, še posebej premožnejših Grkov. Le na tak način bo namreč po njihovem mnenju moč zagotoviti stabilno davčno osnovo in pravično prerazporeditev bremen javnofinančnega in gospodarskega prilagajanja.
Napredek na področju strukturnih reform je po navedbah komisije, ECB in IMF impresiven. Še posebej so pohvalili sprejem ambiciozne pokojninske reforme, zadovoljni pa so tudi z napredkom pri reformah trga dela. Za javnofinančno konsolidacijo bo ključno, kako bo Grčija uspela izvesti davčno reformo in reformo proračunskih izdatkov, so zatrdili.
Med ostalimi reformami so našteli še liberalizacijo cestnih prevozov, ki je v minulem tednu naletela na ostre proteste tovornjakarjev. Ti so sredi turistične sezone s stavko bistveno poslabšali oskrbo z bencinom in drugimi dobrinami, prišlo pa je tudi do nasilnih protestov. Poleg tega izziv ostaja tudi liberalizacija distribucije elektrike in energetskega sektorja nasploh.
Velik izziv za dolgoročno uspešnost grškega gospodarstva ostaja povečanje konkurenčnosti in dvig nizkih potencialnih stopenj rasti, torej tistih brez učinkov globalne konjunkture. Komisija, ECB in IMF priznavajo, da bo delo grških oblasti na tem področju zaradi ukoreninjenih interesov raznih lobijev in poklicnih skupin zelo težavno.
Tri ustanove sicer ugotavljajo, da Grčija z izjemo zakladnih menic še vedno ne more nastopati na kapitalskih trgih, a se razmere izboljšujejo. Grčija mora sedaj izkoristiti ta predah v pritisku finančnih trgov, da z odločnimi in verodostojnimi ukrepi pridobi njihovo dolgoročno zaupanje, opozarjajo.
Tri ustanove ocenjujejo, da bo njihova ocena omogočila izplačilo drugega izmed 12 obrokov posojil evroskupine in IMF v višini devetih milijard evrov (6,5 milijarde odpade na države z evrom, 2,5 milijarde pa na sredstva IMF). Izplačilo morajo na koncu odobriti države evrskega območja in Odbor izvršnih direktorjev IMF.