Tiskane izdaje
Iz SDH so sporočili, da spoštujejo odločitev skupščine v zvezi s prodajo večinskega deleža družbe Telekom Slovenije. »Uprava SDH bo nadaljevala prodajni postopek in si prizadevala uskladiti prodajno pogodbo, upoštevajoč vsebino sprejetih sklepov včerajšnje skupščine.«
»Soline: SDH je kot odgovoren upravljavec kapitalskih naložb in zaradi pomena Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki ga upravlja družba Soline Pridelava soli, d. o. o., s pomočjo svojih pravnih svetovalcev že pred meseci pripravil predlog posebne pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije in predkupne pravice, ki bi jo sklenila Telekom Slovenije, d. d., in Republika Slovenija, ministrstvo za finance. Pogodbenima strankama vsebine pogodbe do včerajšnje skupščine SDH ni uspelo uskladiti, zato bo SDH v primeru sklenitve prodajne pogodbe storil vse, kar je v njegovi moči, da bo izvršil ta sklep Vlade RS z dne 7. julija 2015,« so sporočili iz SDH.
Kakšna je »kpupp«, vedo samo posvečeni. Neuradno, seveda, naj bi bila formula 110 evrov gotovine za vsako delnico, pogojnih 15 evrov ob izteku odškodninskih zahtevkov in grozečih glob varuha konkurence ter še bolj pogojnih pet evrov ob nedefinirano uspešnem poslovanju TS. Kar je po zagovornikih prodaje in Cinvena solidna cena, boljša od primerljivih (za slovaški telekom) in po nasprotnikih prodaje sramotna ter podcenjujoča cena, ki bi jo bilo treba z gnusom zavrniti.
O prodaji TS v NS SDH odločajo štirje predstavniki države, Samo Lozej, Roman Dobnikar, Stane Seničar in Nives Cesar in dva notranja predstavnika, Miran Škof in Pavel Gorišek. Tretja notranja članica Simona Razvornik Škofič pa se je zaradi sodelovanja pri samem postopku prodaje izločila iz odločanja.
Na podpis pogodbe so v Cinvenu kakšno uro verjetno res pripravljeni počakati, prav dolgo pa - zaradi načina financiranja nakupa - ne.
Prodajati Telekom tujcem zato, ker ga sami ne znamo voditi, je nespametno. Ampak. Država v TS že več kot dve leti nima glasovalnih pravic, pa ni zanje v tem času poskrbela nobena od treh vlad. Janševi je zmanjkalo časa, vlada Bratovškove je ves čas trdila, da ne more ukrepati, tudi Cerarjeva še ni spremenila ustreznega zakona.
Skupina Telekoma Slovenije - in ta je naprodaj - je lani še zmanjšala poslovne prihodke (na 765 milijonov evrov), predvsem pa EBITDA na 170 milijonov evrov, medtem ko je doslej v tem desetletju padel z 256 leta 2011 na 240 leta 2013. EBITDA pa se na trgu pogosto uporablja kot eno od meril za določanje vrednosti (cene) družbe. In ta je v danem trenutku po tem kazalcu - mizerna. Telekom Slovenije je v prvi polovici tega desetletja res znižal dolg, s 590 milijonov leta 2009 se je zmanjšal na 344 milijonov evrov lani. Zgornjim številkam se »prilegajo« tudi tiste pod črto: čisti poslovni izid skupine TS je bil lani 1,6 milijona evrov; najvišji je bil leta 2006, 103 milijone evrov, največja izguba (zaradi knjigovodskih odpisov predvsem naložbe v Makedoniji) pa kar 210 milijonov evrov.
Zaradi pobota s Simobilom - in s tem povezane odtujitve makedonske hčerinske družbe - so nižji, tako rekoč zmanjšani za polovico, tudi odškodninski zahtevki, katerih skupna vsota je pod tristo milijoni evrov, prišteti pa jim je treba še morebitne globe varuha konkurence - menda do 150 milijonov evrov. To so pač tiste številke, ki so združene v 15-evrsko pogojno izplačilo na delnico. In tiste tožbe, za katere je vlada na nedeljski seji odločila, da prevzema tveganje.
Kakorkoli: Lastniki manj kot desetine vseh delnic TS so si sredi maja razdelili vseh 65 milijonov evrov bilančnega dobička, deset evrov na delnico. In skoraj brez besed podelili razrešnici upravi in nadzornemu svetu.
