Tiskane izdaje
V času, ko sindikati pripravljajo svoj predlog o spremembi minimalne plače iz katere naj bi izvzeli dodatke kot sta nočno in nedeljsko delo, davčno pa naj bi se razbremenili tudi trinajsta plača in božičnica, so delodajalci jasni: spremembe minimalne plače ne smejo biti narejene na račun delodajalcev. Predlagajo davčno razbremenitev plač, pri čemer bi se povišale le neto, ne pa tudi bruto plače.
Če se pogovarjamo o socialni državi, potem bi le ta morala poskrbeti za nižje obdavčitve minimalnih plač, meni Marjan Trobiš iz podjetja Boxmark Leather, v katerem prejema minimalno plačo okrog 10 odstotkov zaposlenih. »Razmišljanja o spremembi minimalne plače bi morala iti v smeri dviga minimalne neto in ne bruto plače. Davki na plače v Sloveniji so eni najvišjih v EU. Pomemben podatek s katerim ne razpolagamo je število delovnih mest, ki so se odprla v sosednjih državah, Bosni, Srbiji, Hrvaški in Makedoniji zaradi zvišanja minimalnih plač v Sloveniji po letu 2010. Vprašati bi se morali, zakaj se v Sloveniji ne odpira več delovnih mest in zakaj jih slovenska podjetja toliko več odprejo v tujini.«
Če se bo lotila celovitejše reforme bo znižanje stroškov dela ena glavnih nalog te vlade. Da ministrstvo za finance v sodelovanju z ministrstvom za delo pripravlja večjo davčno reformo je potrdila tudi ministrica Kopač Mrakova, spremembe na področju davčne politike, ki naj bi začele veljati že leta 2016, so napovedane tudi v koalicijski pogodbi. Stroški dela so v Sloveniji previsoki, medtem ko sta premoženje in kapital premalo obdavčena meni ministrica, ki je opozorila na analizo Umarja, po kateri je višina minimalne plače pomembna za notranje povpraševanje in s tem tudi za gospodarsko rast. Po podatkih ministrstva za delo je minimalna plača v Sloveniji ena redkih, ki vključuje vse dodatke, razen dodatka za nadurno delo.
S povišanjem minimalne plače so se porušila tudi plačna razmerja in politika plač v dejavnosti varovanja, opozarja Boštjan Tancer iz Varnosti Maribor. V njihovem podjetju so pred letom 2010 minimalno plačo prejemali 3 odstotki zaposlenih, danes pa jo prejema dobra polovica zaposlenih.
Dvig minimalne plače povečuje produktivnost
Učinek minimalne plače na trg dela in na produktivnost dela je s posebno raziskavo merila Suzane Laporšek iz ljubljanske ekonomske fakultete, ki je ugotovila, da je povišanje minimalne plače za dobrih 22 odstotkov vplivalo ne le na povečanje brezposelnosti ampak tudi na večjo produktivnost delavcev. Rezultati njene študije kažejo, da je višja minimalna plača dodatno povečala možnost za izgubo zaposlitve zlasti pri mladih in nižje kvalificiranih delavcih. Kar zadeva dvig produktivnosti pa gre za kratkoročni učinek, ki je posledica zmanjšanja zaposlenosti.
Minimalna plača v Sloveniji znaša že več kot 50 odstotkov povprečne plače in je kot taka v mednarodnih primerjavah v samem vrhu EU. Višja kot bo minimalna plača manj bo zaposlenih, pravi ekonomist Sašo Polanec, ki med drugim opozarja, da bi večje sistemske spremembe, ki jih napoveduje vlada pomenile, da bodo delodajalci plačevali nižje prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno. »Te sistemske rešitve bodo obudile tudi idejo o uvedbi socialne kapice, kar pomeni, da se bodo sindikati ujeli v lastno zanko.«
