Slovenska papirna industrija, ki je močno izvozno usmerjena, je občutno povečala tudi skrb za okolje in vsi slovenski proizvajalci papirja v okolje veliko vlagajo.

Slovenija ima glede na število prebivalcev veliko papirnic, kar so poudarili tudi v evropski konfederaciji proizvajalcev papirne industrije (CEPI), ki se jim je pridružilo tudi slovensko združenje papirne in papirnopredelovalne industrije, ki jo mnogi še vedno radi in neupravičeno štejejo med zastarele industrije in velike onesnaževalce okolja. Toda danes je položaj čisto drugačen. Slovenska papirna industrija, ki je močno izvozno usmerjena, je občutno povečala tudi skrb za okolje in vsi slovenski proizvajalci papirja v skrb za okolje veliko vlagajo. Do leta 2020 bodo predvidoma izpolnili cilje kjotskega protokola o znižanju, energetski učinkovitosti ter povečali uporabo obnovljivih virov energije. Do leta 2020 naj bi tako za 20 odstotkov zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in za toliko odstotkov povečali energetsko učinkovitost in porabo obnovljivih virov energije.

Slovenska papirna industrija je trajnostno naravnana in je po tej strani za zgled številnim drugim dejavnostim, kar večkrat poudarjajo na zborničnem združenju za papirno in papirnopredelovalno industrijo, in pričakujejo večjo podporo tudi slovenske vlade. Pričakujejo, da jim bo slovensko poslovno okolje naklonjeno vsaj toliko kot drugim papirničarjem v Evropi.

Združenje CEPI, ki ima sedež v Bruslju in združuje 760 podjetij in skupno 1200 obratov iz vse Evrope, ki proizvajajo celulozo, papir in karton, je v svetovni proizvodnji teh izdelkov udeleženo s 26 odstotki. Slovenija sodeluje s 107 podjetji, od tega sedmimi papirnicami oziroma tovarnami papirja, drugo pa so podjetja iz papirnopredelovalne industrije. Skupna letna proizvodnja znaša približno 700.000 ton, kar je 0,7 odstotka evropske proizvodnje papirja. Slovenska papirna in papirnopredelovalna industrija na leto ustvari 713 milijonov evrov prihodkov in 142 milijonov evrov dodane vrednosti. Vendar dodana vrednost na zaposlenega v naši papirni industriji vztrajno upada in je na primer trikrat manjša kot v Avstriji. Slabša je tudi finančna učinkovitost, podjetja pa konkurenčnost zagotavljajo tudi na račun plač zaposlenih. Lani je bilo v proizvodnji papirja in izdelkov 4720 zaposlenih, kar je bilo 2,8 odstotka manj kot v letu 2008. Proizvodnja je v tej dejavnosti lani padla za desetino, približno toliko pa tudi v letu 2008. Povprečna neto plača na zaposlenega v papirni industriji je lani znašala 852 evrov in je bila višja kot v predelovalnih dejavnostih, vendar precej nižja od slovenskega povprečja.

Pred leti je tovarna Vipap Videm Krško zaprla še zadnji celulozni obrat v Sloveniji. Vendar so papirnice lani v Sloveniji kljub krizi poslovale dokaj uspešno. Več kot tri milijone evrov čistega dobička sta imeli lani tovarni Vipap Videm Krško in Paloma s Sladkega Vrha, po 2,6 milijona evrov čistega dobička pa sta imela Papirnica Vevče in Radeče Papir. Razmere se hitro spreminjajo tudi v papirni industriji, v kateri je imela lani z 867 delavci največ zaposlenih Paloma, 438 delavcev je imel Papir Servis, 435 Vipap Videm Krško in 342 Količevo Karton. Letos se razmere v papirni industriji ne izboljšujejo, zato podjetja načrtujejo nižji dobiček, napovedujejo pa tudi novo zmanjšanje števila zaposlenih. O tem, kako pomemben izvoznik so slovenski papirničarji, pa govori tudi naša lestvica največjih slovenskih izvoznikov v letu 2009, na kateri je Vipap Videm Krško zasedel visoko 24. mesto s skupno 79 milijoni evrov izvoza, dve mesti za krško tovarno je na 26. mestu podjetje Količevo Karton s 76 milijoni evrov izvoza, na 27. pa Papirnica Vevče s 75 milijoni evrov izvoza. Trideseti največji izvoznik v letu 2009 je bila Paloma, na 40. mestu z 51 milijoni izvoza so bile Goričane, na 75. mestu pa je bil na izvozni lestvici celjski Aero.

Na lestvici največjih podjetij po skupnih prihodkih v letu 2009 se je najviše, na 97. mesto, s 97 milijoni evrov skupnih prihodkov uvrstil Vipap Videm Krško, na 94. mesto se je z 87 milijoni evrov skupnih prihodkov uvrstil Količevo Karton, na 96. mestu je pristala Paloma, na 99. Papirnica Vevče, na 176. mestu Radeče Papir in na 256. logaški Valkarton. Tudi po čistem dobičku so bila nekatera podjetja papirne industrije, podobno kot pri prihodkih, zelo izenačene, saj se je na tej lestvici za leto 2009 Vipap Videm Krško uvrstil na 95. mesto, Paloma na 98., Radeče Papir na 108. in Papirnica Vevče na 111. mesto, medtem ko se je Količevo Karton uvrstil nekaj niže, namreč na 163. mesto.

Goričane: Letos manj dobička?

Tovarna papirja Goričane iz Medvod je lani poslovala odlično, saj je po nekaj več kot milijonu evrov izgube v letu 2008 poslovala s štirimi milijoni evrov čistega dobička. Za leto 2010 načrtujejo 60 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je nekaj več kot v zadnjih dveh letih. Skoraj 90 odstotkov proizvodnje izvozijo. Toda za letos so načrtovali precej manj čistega dobička kot lani, le nekaj več kot 800 milijonov evrov. Za naložbe bodo namenili predvidoma 1,8 milijona evrov. Razvojno dejavnost so lani usmerili v boljšo kakovost izdelkov in v povečanje proizvodnje. Po načrtih naj bi letos za okoljske naložbe namenili 26 tisoč evrov. Letos so v Goričanah začeli izvajati tudi Eurekin projekt ZEROEF, ki se usmerja na zmanjšanje onesnaženosti odpadnih voda z alternativnimi tehnikami čiščenja. Projekt bo trajal štiri leta, predvidena sredstva zanj pa so 600 tisoč evrov.

Paloma: Trije scenariji, naložbe pa nujne za ohranjanje konkurenčnosti

Sladkogorska tovarna papirja Paloma do leta 2015 načrtuje obnovitev papirnih strojev, od katerih je najmlajši star 33 let. S tehnološko prenovo bi si Paloma zagotovila konkurenčnost, brez nje pa se ji precej slabše piše. Vendar se tovarna papirja s Sladkega vrha ne more ukvarjati samo s svojim poslovanjem, saj se novo vodstvo, ki je podjetje spravilo na zeleno vejo, s prejšnjim vodstvom tožari zaradi odpravnin in škode, ki jo je podjetje utrpelo zaradi slabih odločitev. Toda če ne bo naložb, pravijo v Palomi, bodo v 15 letih izgubili tekmo s konkurenti. A časi za take poteze zdaj niso preveč prijazni, saj jim zaradi dragih surovin in stroškov za kredite, ki jih je najemalo prejšnje vodstvo, zmanjkuje denarja za sprotno poslovanje. Zato so v Palomi strategijo do leta 2015 zastavili v obliki treh scenarijev: zelo optimističnega z obsežnimi naložbami, manj optimističnega z manj naložbami in nakupom samo enega papirnega stroja in najslabši scenarij - brez naložb in z zmanjšanjem števila zaposlenih. V Sladkogorski tovarni papirja, ki je svoj proizvodni program obogatila z izdelki za otroke, še vedno računajo na strateškega partnerja, čeprav se je nekaj takih poskusov ponesrečilo, res pa je, da podjetje zdaj deluje precej bolje, kar je pri takem iskanju lahko pomembna prednost.

Iz tiskane izdaje priloge Dela posel & denar