Krizo najbolj čutijo veliki nepremičninski trgi

Največji nepremičninski trgi v Evropi najbolj čutijo posledice svetovne finančne krize. V V. Britaniji, Nemčiji in Franciji je bil obseg prometa z nepremičninami v letošnjem tretjem četrtletju za 70 odstotkov manjši kot v četrtletju pred tem.

Ju.A./STA
ned, 02.11.2008, 14:50
Evropski jeklarji opozarjajo na težavne razmere na trgu

Evropski jeklarji se soočajo s težavnimi razmerami na trgu, povpraševanje se manjša, uvoz konkurenčnega jekla s Kitajske pa narašča. Medtem ko povpraševanje po avtomobilih pada in se konstrukcijska industrija krči, se bo trend upadanja povpraševanja po jeklu pospešil v prvi polovici prihodnje leta, menijo jeklarji.

Združenje evropskih jeklarjev (Eurofer), katerega člani so tudi ArcelorMittal, Corus in ThyssenKrupp, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ocenjuje, da evropska jeklarska industrija vstopa v obdobje začasne nestanovitnosti in presežne proizvodnje. To obdobje se utegne končati s skromnim preobratom v zadnjih treh mesecih prihodnjega leta.

Dokler se zaupanje v gospodarstvo ne bo "pobralo", bodo kupci jekla omejili nakupe in obdržali zaloge na čim nižjih ravneh, so prepričani v Euroferju.

Dunaj - Največji nepremičninski trgi v Evropi najbolj čutijo posledice svetovne finančne krize. V Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji je obseg prometa z nepremičninami v letošnjem tretjem četrtletju znašal 11,4 milijarde evrov, kar je 70 odstotkov manj kot v četrtletju pred tem.

Hkrati se je delež teh treh držav v skupnem obsegu prometa z nepremičninami vseh 26 opazovanih držav zmanjšal s 65 na 43 odstotkov.

V nasprotju z Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo pa se je v sedmih od opazovanih držav obseg prometa z nepremičninami povečal. Zaradi dveh obsežnih transakcij je še posebej opazen porast prometa v Skandinaviji. "Stabilni" pa so bili v tretjem četrtletju trgi srednje in vzhodne Evrope, predvsem Češka, Rusija in Poljska.

Skupni obseg naložb v nepremičnine je v tretjem četrtletju s 26,4 milijarde evrov sicer presegel pričakovanja, vendar pa je bil za 59 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani, ko je še znašal 64,5 milijarde evrov. V letošnjem drugem četrtletju so v Evropi naložbe v nepremičnine znašale 27 milijard evrov, v letošnjih prvih devetih mesecih skupaj pa 92,9 milijarde evrov.

Skandinavija z povečanim obsegom naložb

V primerjavi z enakim obdobjem lani se je med letošnjim julijem in septembrom krepko zmanjšal obseg naložb v nepremičnine v Italiji, na Portugalskem in v Španiji - skupaj za 51 odstotkov. V državah Beneluxa se je obseg naložb zmanjšal za 77 odstotkov, v srednji in vzhodni Evropi pa za 42 odstotkov. Edino v Skandinaviji se je povečal za 41 odstotkov.


Brown: IMF za pomoč državam potrebuje več sto milijard dolarjev

Britanski premier Gordon Brown je danes v Savdski Arabiji ocenil, da Mednarodni denarni sklad (IMF) za pomoč državam, ki jim grozijo najhujše posledice finančne krize, potrebuje več sto milijard ameriških dolarjev. Ob tem je pozval zalivske države, bogate z nafto, naj denarno pomagajo IMF.

 

Brown je v soboto začel štiridnevno turnejo v treh zalivskih državah, ki jih poskuša prepričati, naj IMF pomagajo pri zagotovitvi višjih denarnih sredstev, ki znašajo 250 milijard dolarjev, da bi tako lahko nudil podporo državam, ki jih je prizadela svetovna finančna kriza. Trenutno IMF pomaga Madžarski, Ukrajini in Islandiji.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
Neznan

Skrajni caa je, da nepremicinski lobiji popadajo kot zrele hruske.

03. november 2008, ob 15:01:10
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej