Maja bo mogoče oceniti, koliko prinašajo blagajne

Prve zanesljive podatke o prilivih iz naslova davčnih blagajn za leto 2016 lahko pričakujemo maja, pravi Peter Grum iz Fursa.

Tue, 02.02.2016, 08:00

Ljubljana – Inšpektorji finančne uprave so včeraj začeli »dosledno izvajati« tudi zakonske določbe o prekrških, potem ko so od 2. do 31. januarja zavezance za davčne blagajne opozarjali na napake in jim svetovali. Ni težko uganiti, kaj o kaznih menijo zavezanci, na uradno statistiko o iztržku na račun davčnih blagajn pa bomo morali še počakati.

Kazni za velike in majhne

Finančna uprava (Furs) javnosti ne obvešča, po katerih krajih se razkropijo njeni nadzorniki. Včeraj se je izteklo enomesečno obdobje, ko inšpektorji zavezancev za davčne blagajne niso kaznovali za prekrške, kakor jim nalaga zakon o davčnem potrjevanju računov. Zakonodajalec sicer ni predvidel niti kratkega obdobja »mehke obravnave« zavezancev ob prehodu na sistem davčnih blagajn, ki so obvezne od 2. januarja.

Po pojasnilih finančne uprave se je včeraj torej izteklo neuradno enomesečno obdobje, ko inšpektorji zavezancev za davčne blagajne niso kaznovali za prekrške, kakor jim nalaga zakon o davčnem potrjevanju računov. Ta predvideva različne kazni oziroma globe za davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebej hude davčne prekrške.

Davčni prekršek (vendar ne hujšega ali posebej hudega) v sistemu davčnih blagajn na primer naredi zavezanec, če izda račun s številko, ki ni sestavljena iz treh podatkov, kot določa zakon: torej iz številke poslovnega prostora, številke elektronske naprave in zaporedne številke računa.

Predvidene kazni za omenjene in druge davčne prekrške so odvisne od velikosti zavezanca, tako da znašajo največ od 5000 do 75.000 evrov za srednje ali velike gospodarske družbe – velikost določa zakon o gospodarskih družbah. Samostojnim podjetnikom grozi za davčne prekrške, ki niso hujši ali posebej hudi, od 1500 do 25.000 evrov globe. Inšpektorji lahko 40 evrov globe naložijo kupcu blaga ali storitve, ki pri sebi nima računa, ko zapušča prodajno mesto.

Dva vrhunca pri računih

V finančni upravi imajo vseskozi na mizi najnovejše podatke o sistemu davčnih blagajn: 46.785 naročnikov je prevzelo 60.763 namenskih digitalnih potrdil, 41.215 zavezancev je prek informacijskega sistema za potrjevanje računov prijavilo poslovne prostore, kar morajo narediti, preden potrdijo prvi račun, 37.042 prodajalcev blaga in storitev že izdaja račune z novimi oznakami – doslej so jih kupcem izročili skoraj 100 milijonov.

Po statistiki finančne uprave okoli 10 tisoč zavezancev še ne uporablja namenskih digitalnih potrdil, čeprav so jih prek sistema eDavki že prevzeli. »V takšnih primerih gre najverjetneje za razna društva, nevladne organizacije in ostale davčne zavezance, ki so sezonsko naravnani ali pa tudi sicer gotovinske račune izdajajo zelo redko,« predvideva namestnik generalne direktorice finančne uprave Peter Grum.

Informacijski sistem za potrjevanje računov zagotavlja finančni upravi vsestransko statistiko o izdajateljih in računih. Podatki o izdanih računih po dnevih kažejo, da je število potrjenih računov januarja dvakrat preseglo 3 milijone: prvič 13. januarja, ko je 22.706 izdajateljev potrdilo 3.005,673 računov, in drugič 29. januarja, ko je 23.874 izdajateljev potrdilo 3.318.675 računov.

Le predvidevamo lahko, da sta vzrok za takšno gibanje izplačilo plač sredi meseca in pokojnin pred koncem januarja. »Zaradi večje količine izdanih računov ni bilo nobenih težav v informacijskem sistemu finančne uprave. Odzivni časi sistema so ostali enaki tudi ob povečanih obremenitvah, torej 50 milisekund na račun,« pravi Peter Grum.

Obiskovalci spletne strani finančne uprave so januarja opazili dve obvestili o zastoju v delovanju sistema, vendar se to ni zgodilo zaradi preobremenitve, pravi sogovornik, ampak zaradi izvajanja nastavitev na sistemu: »Blagajna na prodajnem mestu mora račun izdati v nekaj sekundah, četudi v določenem trenutku ni vzpostavljene povezave s finančno upravo,pozneje, ko je povezava zopet vzpostavljena, pa ga program v blagajni avtomatično naknadno pošlje v potrjevanje.«

Največja zamera so stroški

Za izdajatelje računov, ki so se že prilagodili novemu sistemu, podrobna statistika o sistemu blagajn ni posebej zanimiva. »Kakšnega širšega odziva pri malem trgovcu januarja nisem opazil. MI, ki smo elektronske naprave že uporabljali, nismo imeli posebnih težav. Lahko pa rečem, da so stroški z davčnimi blagajnami bistveno višji kot 300 evrov, kot je predvidelo ministrstvo za finance. Mislim, da so stroške povprečno znašali od 700 do 1000 evrov. Nekateri zavezanci so nabavili slabo preizkušene programe, zato so imeli veliko težav z izpadi sistema, pravi lastnik družinskega trgovskega podjetja in predsednik sekcije malih trgovcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Vencelj.

Na stroške, ki so močno presegli ocene ministrstva za finance vseskozi opozarja tudi koroški gostinec in podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Drago Delalut: »Moj račun znaša več kot 3000 evrov. Za nas, ki smo bili na elektronske blagajne že navajeni, je bilo lažje kot za obrtnike, ki prej niso delali z računalniki. Ni tako preprosto. Na našem območju so pogosti izpadi spletnih povezav, uporabniki davčnih blagajn, ne vedo, kaj narediti v tem primeru, ker nanje še niso navajeni.«

V kmetijstvu je zdaj zatišje

Zdaj, ko so davčne blagajne obvezne, je šele očitno, kako brezobziren je bil zakonodajalec do nekaterih skupin malih zavezancev, dodaja Jože Vencelj: »Na tržnici v Trebnjem opazujem, kako se z računi iz vezane knjige v strupenem mrazu mučijo ženske, ki prinesejo kruh iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge izdelke. Hitro se naredi vrsta, nekateri kupci odidejo. Sprašujem se, koliko neki bi izgubila država, če jim ne bi bilo treba pisati računov za tistih dvajset hlebcev.«

Odkar velja zakon o davčnih potrjevanju računov, med člani še ni bilo množičnih odzivov na uvedbo davčnih blagajn, ugotavljajo v strokovnih službah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: »Se pa je že pokazalo, da še največ težav povzročalo predvsem tistim, ki imajo manjši obseg prodaje končnim potrošnikom, saj še tuhtajo, kakšna oblika izpolnjevanja davčne obveznosti jim bo najbolj ustrezala in s kakšnimi stroški je to povezano.«

Težave imajo tudi tisti ponudniki kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki imajo več prodajnih mest na terenu, na primer več stojnic: »V težavah so tudi prodajalci, ki prej niso bili sodobno opremljeni in tega tudi niso potrebovali, pa morajo zdaj nakupiti celotno opremo. Pri teh opažamo tudi določen strah pred novo tehnologijo.« Mnogi za zdaj raje uporabljajo papirne račune iz vezane knjige z uradnimi oznakami finančne uprave. Več vprašanj svojih članov v zbornici pričakujejo, ko se bo začela sezona pridelkov in z njo večji obsega prodaje.

Prvi podatki maja

Po pričakovanjih finančne uprave bo nadzor prek davčnih blagajn državnemu proračunu prinesel okoli 75 milijonov evrov na leto, na oceno, koliko evrov jim je res mogoče pripisati, bomo morali počakati. »Prve zanesljive podatke o prilivih iz naslova davčnih blagajn za leto 2016 lahko pričakujemo meseca maja. Zavezanci, ki obračune davka na dodano vrednost (DDV) pripravijo na tri mesece, teh pa je med manjšimi zavezanci večina, morajo namreč podatke za prvo trimesečje leta oddati do konca aprila,« pravi Peter Grum iz finančne uprave.

Prijavi sovražni govor