Bodo člani ESS zbližali stališča?

Vizjak meni, da predlog interventnega zakona ne prizadene najšibkejših.

pet, 20.04.2012, 09:47; spremenjen: 14:38

Ljubljana - Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so danes obravnavali predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva spremembe 45 veljavnih zakonov z različnih področij - od vrtcev do zdravstva in sociale.

Minister za delo Andrej Vizak je proti koncu današnje seje dejal, da bodo opozorila preučili. Nekatera so na mestu in jim bodo prisluhnili, je dejal. Po njegovem mnenju predlagani ukrepi niso zadostni, piše STA. »O tem kaj bomo storili, se bomo še pogovarjali.«

»To je interventni zakon. Če kdo misli, da ni potreben, se moti,« je opozoril.

Vizjak je poudaril, da predlog zakona ne prizadene najšibkejših. Prisluhnili bodo predlogom glede otroškega dodatka, zamrznitve socialnih transferov in skrajševanja obdobja za prejemanje nadomestila za brezposelnost.

Delodajalci: Denarja ni kje vzeti

Sindikati so na seji opozarjali na nesprejemljivost nekaterih ukrepov in na nujnost dogovora, delodajalci pa na to, da »denarja ni in ga ni kje vzeti«,  ter da se je treba strezniti, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Po predstavitvi pogleda na ekonomske razmere v državi, ki jo je podal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič opozoril na nesprejemljivost nekaterih varčevalnih ukrepov.

Med drugim po njegovih besedah nasprotujejo ukrepom glede predlagane meje za dodelitev letnega dodatka upokojencem, glede šolnine za drugo bolonjsko stopnjo, glede zmanjšanja starševskega nadomestila za nego in varstvo otroka in nadomestila brezposlenim ter glede ukinitve 2. januarja in 2. maja kot dela prostih dni.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je spomnil na izhodišča socialnega sporazuma. »V njih je zapisano, da je najširše soglasje ključno,« je dejal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pa je dejal, da so razmere v gospodarstvu kritične. »Skrbi me, da so takrat, ko je treba sprejeti določene ukrepe, vsi proti,« je dejal.

»Te dni ne poslušam nič drugega kot to, česa ne sprejeti,« je dejal. »Streznimo se, bodimo odgovorni do družbe,« je pozval.

Tudi Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije je dejala, da zakon ni idealen, vendar pa je nujen. O tej problematiki bi se morali pogovarjati že veliko prej, je menila.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je na začetku seje izrazil upanje, da bodo sindikati, ki so želeli sklic te seje na njen izrazili svoja pričakovanja, interese, poglede, do katerih se bo vlada potem lahko opredelila.

Na vprašanje STA, ali pričakuje, da bodo zbližali stališča, je odgovoril: »Moramo.«

»Danes gre za prvo razpravo med nami o temah, ki so bile po krivici potisnjene na obrobje,« je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Ukrepi bodo po njegovem mnnju najbolj prizadeli tiste, ki imajo že tako najmanj, mnoge pa potisnili v še večjo revščino. Semolič sicer upa, da bodo dosegli dogovor.

Branimir Štrukelj pa od današnjega sestanka pričakuje določene odgovore, ki se tičejo vprašanj poseganja v socialno državo, piše STA.

»Ne smete pozabiti, da so ta vprašanja del stavkovnih zahtev, zato moramo to razrešiti tudi na teh pogajanjih,« je poudaril. Izid srečanja je sicer po njegovih besedah negotov, saj da je vlada v zadnjih dneh zelo nepredvidljiva in je v "nekakšnem nock downu".

Antauer: Sindikati so trmasti

Igor Antauer pa se boji, »da sindikati spet ne bodo povedali nič konstruktivnega.« Vedenje sindikatov je označil za trmasto. Očital jim je tudi pomanjkanje konstruktivnih predlogov. Vse to po njegovem mnenju pelje gospodarstvo v napačno smer.

S predlogom zakona, ki se mu je v sredo s splošno stavko že postavil po robu javni sektor, že od predstavitve vladnih izhodišč za varčevalne ukrepe pa sindikati omenjajo tudi možnost referenduma, naj bi zmanjšali izdatke državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja.

Državni zbor bo predlog zakona obravnaval skupaj z rebalansom. Vlada predlaga, da DZ zajeten dokument obravnava po nujnem postopku.

Predlagani ukrepi se nanašajo na notranje varčevanje s spremembami organizacije in iskanjem prihrankov pri delovanju države, na prilagoditve v delovanju javnega sektorja tako pri plačah javnih uslužbencev kot stroških v zdravstvu in izobraževanju ter na zmanjšanje investicij in poseg v prejemke na trgu dela in socialne varnosti.

Z namenom, da bi povečali število opravljenih delovnih ur tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, 2. januar in 2. maj ne bi bila več dela prosta dneva.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no