Bole: Težava niso banke, ampak likvidnost proračuna

Ekonomist Velimir Bole je prepričan, da samo poteze na fiskalnem področju ne bodo dovolj za rešitev iz krize.

Objavljeno
05. september 2012 19.37
vidic zdravila
Ba. Pa., gospodarstvo
Ba. Pa., gospodarstvo

Ljubljana - Stanje v gospodarstvu ni rožnato in kriza se ne bo hitro poslovila. Trajala bo dolgo časa in najlaže bi jo bilo preseči z rastjo inflacije, je ob predstavitvi programa Poslovne konference v Portorožu dejal ekonomist Janez Prašnikar. Ob tem se moramo vprašati, kaj lahko naredi vsak posameznik. Prašnikar je zaskrbljen tudi nad naraščajočo brezposelnostjo, predvsem mladih, ki gredo najteže skozi to krizo. Pri nas je sicer ta trend še zmeren, a mu je po njegovo treba posvetiti posebno pozornost.

Samo poteze na fiskalnem področju ne bodo dovolj za rešitev krize, pa je prepričan Velimir Bole, z Ekonomskega inštituta pravne fakultete. Vladi svetuje ozek fokus v reševanje likvidnosti. »Ni težav z bankami ali proračunsko solventnostjo. Problem je likvidnost proračuna. Treba je zagotoviti sredstva za letos in prihodnje leto,« je dejal. Vladi svetuje, da razmišlja izven trenutnih inštrumentov financiranja, na primer o takih kot smo jih uporabljali v 90. letih in jih še zdaj uporabljajo države na Balkanu, ki imajo stalno težave z dostopom do finančnih trgov.

Po njegovo veliko ne bi spremenili z vpisom fiskalnega pravila v ustavo. »Pri trgih sedaj štejejo samo še poteze. Signalov je bilo preveč,« je izpostavil.

O bankah je dejal še, da so zdaj kapitalsko bolj močne kot leta 2008 in da jim manjkajo sanacijski oddelki. Slaba banka pa se mu ne zdi dobra ideja, ker bo predraga in bo vzela preveč časa, ki ga nimamo.

Izkoristiti moramo majhnost

Profesor s Harvarda Gary P. Pisano pa je dejal, da morajo majhna gospodarstva, kot je slovensko, kot spužve vpijati tuje znanje in ga izkoristiti sebi v prid. Da se to obnese je dokazal Sandi Češko, direktor Studia Moderne, ki je kot pravi Češko največ znanja posrkala iz ZDA, ga prepakirala in ga uspešno prodala naprej. Ključno za uspeh v globaliziranem gospodarstvu je po njegovo sposobnost hitrega prilagajanja spremembam v svetu, ne toliko velikost. Češko meni še, da je slovenska strateška prednost velika vpetost v mednarodno poslovno okolje, zato moramo biti optimisti, ko govorimo o uspehu. Ob tem pa ne smemo zanemariti znanja.