Tiskane izdaje
Slovenija se je na lestvico zanimivih trgov, kamor bi globalni trgovci lahko širili svojo dejavnost, na lestvico zadnjič uvrstila leta 2009, ko je zasedla deveto mesto. Eden ključnih razlogov je bila visoka koncentracija trgovine na drobno, ki dosega 56 odstotkov, precej več kot na Hrvaškem (35 odstotkov) in na Madžarskem (43 odstotkov), je pojasnila članica vodstvenega tima za jugovzhodno Evropo v AT Kearney Melanie Seier Larsen.
»Prav zato v Sloveniji ne gre pričakovati novih t. i. 'green-field' vstopov tujih globalnih trgovcev, podobno tudi ne na prej omenjenih trgih. Možna alternativa so seveda prevzemi in združitve. Drugače velja za Srbijo in Makedonijo v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je možnost 'green-field' naložb še vedno realna,« je poudarila.
Po njenem mnenju bo glede na zelo skromno rast potrošnje in na stopnjo nezaposlenosti tekma med obstoječimi trgovci na slovenskem trgu neizprosna. »Za uspeh bo ključno učinkovito upravljanje z blagovnimi skupinami, dobro poznavanje preferenc kupcev ter iskanje novih segmentov kupcev,« je še dejala Seier Larsenova.
Kot so sporočili iz AT Kearney, ima prva na lestvici, Brazilija, izrazito rast srednjega ekonomskega sloja, saj beleži 12-odstotno letno stopnjo rasti potrošnje na prebivalca že četrto leto zapored in ima številčno urbano prebivalstvo ter nizka politična in finančna tveganja.
Braziliji, Čilu in Kitajski na lestvico do desetega mesta sledijo Urugvaj, Indija, Gruzija, Združeni arabski emirati, Oman, Mongolija in Peru.
Na lestvici so še Malezija, Kuvajt, Turčija, Savdska Arabija, Šrilanka, Indonezija, Azerbajdžan, Jordanija, Kazahstan, Bocvana, Makedonija, Libanon, Kolumbija, Panama, Albanija, Rusija, Maroko, Mehika, Filipini in Tunizija.
