Tiskane izdaje
V nastopu sta hotela pokazati predvsem veliko stopnjo enotnosti. Toda: glede ključnih vprašanj približevanja še ni bilo. Cameron nasprotuje uvajanju davka na finančne transakcije, ki ga v Nemčiji obravnavajo kot korak k temu, da bi banke in drugi finančni akterji plačali vsaj del stroškov spoprijemanja s krizo. Britanski premier zagovarja interese londonskega Cityja, ki ustvarja precejšen delež britanskega BDP. Davek da bi bil smotrn samo, če bi ga uvedli na globalni ravni (da se finančne kupčije ne bi selile v središča, kjer ni davka). Ker je tak korak neuresničljiv, Cameronov argument pomeni de facto zavračanje obdavčitev.
London se nad posegi v lizbono ne navdušuje in pritiska na zavoro, četudi bi veljale le za območje evra. Nemčija želi z njimi doseči prenos dela suverenosti na proračunskem področju in vpeljati kazni za javnofinačne grešnice. Zaradi krize bi po mnenju Merklove morali okrepiti evropske institucije, ki bodo zagotovile, da bodo države z evrom izpolnjevale svoje obveznosti. Cameron se s prizadevanji za več Evrope ne strinja in si želi vrnitev pristojnosti. Na začetku tedna je pojasnil, da je kriza priložnost za novo strukturo Unije, ki naj bi delovala kot prožna mreža in ne kot togi blok.
Že tako ne najbolj zgledne britansko-nemške odnose so v zadnjih dneh zapletle še izjave vodje poslanske skupine CDU Volkerja Kauderja, češ, Evropa v bitki s krizo začela govoriti nemško. Britancem je še navrgel, da v okviru Unije delajo le za lastno korist. To je na Otoku sprožilo nemir v vrstah komentatorjev, ki že tako razpredajo o nemški hegemoniji na stari celini. Najmočnejše gospodarstvo, ki kot edino od velikih članic v evrski skupini ni pod pritiskom finančnih trgov in prispeva levji delež denarja za rešilni svežnje, da v čedalje večji meri odreja pravila igre.
Poleg tega Britanija, ena od treh ključnih držav v EU, kot nečlanica denarne unije ne more sodelovati v ključnih razpravah o evru, čeprav razmere vplivajo na enotni evropski trg, ki je osrednji britanski interes. S čedalje bolj verjetno krepitvijo jedra držav z evrom bi London lahko končal bolj na obrobju Unije. Britanija bi težave evra že tako utegnila še bolj občutiti na lastni koži. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ocenil, da bi kriza evra utegnila spodkopati še funt in da bomo »verjetno hitreje, kot si misli kdo na Otoku«, vsi v Evropi imeli eno valuto.
Cameron se je pridružil tistim, ki zagovarjajo bitko z vsemi sredstvi. Vse institucije območje evra da bi morale odločno ukrepati. To vključuje ECB, ki bi v njegovih očeh postala super orožje (pred kratkim je omenil bazuko) za odkupovanje obveznic ogroženih držav. Pri nasprotovanju takšnemu ukrepu se je Berlinu pridružil predsednik ECB Mario Draghi. Na bančni konferenci v Frankfurtu je ocenil, da bi ECB izgubila verodostojnost, če bi na trgih nastopila še z več denarja. Od politike pričakuje, da bo uresničila svoje sklepe, predvsem s krepitvijo kriznega sklada EFSF.
