Tiskane izdaje
Portorož - »Sodelovanje z Rusijo je ključ, da v Sloveniji in Evropski uniji pridemo iz krize in postanemo prvi na svetu,« meni Igor Simčič, čigar jadrnica Esimit Europa 2 je simbol tega. Podobno menijo tudi drugi poslovneži, ki so se zbrali v Portorožu.
Največ negodovanja je povzročilo argumentiranje, kako EU neživljenjsko ovira to sodelovanje, Aleksej Miller je dejal, da je to »psihološko«, saj gospodarskih razlogov za to ni. Po besedah Nataše Goršek Mencin, ki se je predstavila tudi kot predstavnica komisarja za energetiko Guntherja Oetingerja, v EU zemeljski plin predstavlja 24 odstotkov energije, v energetiki pa je tretji za premogom in jedrsko energijo. Opozorila je, da bo plin pomemben vir energije tudi v prihodnosti.
»Notranji trg mora biti vzpostavljen do leta 2014, EU pa si bo prizadevala za odprt dostop do omrežij za vse dobavitelje,« je dejala Mencinova. To seveda ni všeč Gazpromu, ki meni, da ko gradi in financira plinovode, mora dobiti tudi določeno prednost pri njihovem upravljanju. Nataša Goršek Mencin je še dejala, da se bo uvoz plina v Evropo povečal, saj domače zaloge usihajo. Nekaj možnosti je sicer za njihovo povečanje s plinom iz skrilavcev. Na kongresu je bilo slišati, da je tega plina v Evropi za 80 bilijonov kubičnih metrov, kar je več, kot znašajo zaloge ZDA (25 bilijonov kubičnih metrov). Vendar je možnost izkoriščanja še negotova, zlasti zaradi morebitnih okoljskih vplivov.
Pred dnevi je komisar za okolje Janez Potočnik že dejal, da je treba to tehnologijo še preučiti, tako zaradi domnev, da povzroča potrese, kot zaradi možnih vplivov na zaloge podzemne vode, ki so po nekaterih novih poročilih izjemno negativni.
Slovenski delež
Od slovenskih podjetij so bili in bodo tudi danes v Portorožu kranjska Comita, Geoplin, Plinovodi in tudi Petrol. Aljoša Ivančič, prokurist v Comiti, ki je s telekomunikacijami opremila že Severni tok, je s srečanjem zadovoljen, saj so z Gazpromom ustanovili podjetje za opremljanje plinovodov s telekomunikacijskimi sistemi. V enem mesecu bo podjetje registrirano, v načrtu pa je optična avtocesta od Evrope do Azije in nazaj, kar omogoča projekt Južni tok.
Predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast mora seveda utrjevati odnose z največjim dobaviteljem. Marjan Eberlinc, direktor Plinovodov, je opozoril na resnost Millerjevega opozorila, da je evropska zakonodaja pretoga in otežuje vse vrste slovensko-ruskih projektov. To namreč utegne vplivati tudi na projekt Južni tok. Gazprom lahko napoved, da bo pripeljal plin v Evropsko unijo leta 2015, uresniči že s tem, da zgradi plinovod do Bolgarije. V Sloveniji gredo projekti naprej, na začetku bo dovolj druga cev slovenske plinovodne hrbtenice, čas za polno zmogljivost Južnega toka pa je do leta 2019.
Rok Vodnik, član uprave Petrola, je povedal, da so na Evropskem poslovnem kongresu (EBC) zlasti kot solastniki Geoplina. Zanima jih projekt Južni tok, drugih poslov z ruskimi energetskimi velikani pa (za zdaj) ne načrtujejo. Lastnik Esimita Igor Simčič pa je dejal, da je sodelovanje EU in Rusije ključno za prihodnost, saj EU potrebuje
Rusijo kot dobaviteljico energentov, Rusija pa potrebuje EU kot njihovega kupca. Tega bi se po njegovem morala začeti zavedati tudi politika. Precej je bilo tudi presenečenih, ker slovenska politika ni niti malo poskušala lobirati pri poslovnežih z debelimi denarnicami. Priložnost je bila namreč velika, a je minister Zvonko Černač le povedal svoje in odšel.
Flota zasebnih letal Gazpromovih in drugih vodilnih mož sicer ni povečala prihodka Slovenije, saj je večina pristala in odletela s tržaškega letališča. Posel pa je sklenil nemški nogometni »kaiser« Franc Beckenbauer, ki je dobil podporo Gazproma za klub Bayern München, kjer je častni predsednik. Tudi on je prišel v Portorož.
