Čez nekaj tednov spet drahme in druge stare valute?

»Zdaj se začenja deset kritičnih dni, v katerih bomo morali najti odgovor na dolžniško krizo v EU,« je v Bruslju dejal tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Številna svetovna podjetja že nekaj časa soglašajo in - še vedno v upanju, da se to ne bo zgodilo - že razmišljajo o morebitnem razpadu skupne evropske valute.

Desetdnevno odštevanje se je začelo s sredino bruseljsko večerjo finančnih ministrov EU, končalo pa se bo osmega in devetega decembra, ko se bodo v istem mestu sestali voditelji držav in vlad. Vmes se bo v četrtek treslo v Franciji, ki bo s prodajo milijard evrov svojega dolga preizkušala nezaupnico finančnih trgov in bo predsednik Nicolas Sarkozy poročal, kako namerava svojo državo in z njo vso Evropo izvleči iz finančnega primeža.

V ponedeljek bo protikrizne ukrepe predstavil italijanski voditelj Mario Monti, prihodnjo sredo bo o svojih odločal grški parlament, »usodni« bruseljski četrtek in petek pa se bo pravzaprav začel v Frankfurtu s sestankom evropske centralne banke. Po vseh teh dogodkih bo že moralo biti jasno, ali je Evropa pripravljena izstreliti vse svoje topove za rešitev skupne evropske valute ali (še) ne.

Svetovni poslovneži upajo, da bo stara celina po vseh teh usodnih dogodkih dobila trdna zagotovila za svojo valuto ter učinkovito omejevanje zapravljanja posameznih držav, ne da bi hkrati ogrozili sposobnost spodbujanja gospodarske rasti v posameznih državah. Ker pa še dobro pomnijo, da je zadnji véliki načrt, oktobrska razglasitev okrepitve reševalnega sklada EFSF na bilijon evrov, živel natančno 48 ur, in da sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy z omembno možnega grškega izhoda iz evra že izrekla »neizrekljivo«, se številna mednarodna podjetja po poročilih tiskovnih agencij in drugih medijev že pripravljajo na morebiten razpad evra.

»Začeli smo razmišljati, kako bi bilo to videti,« je časopisu Financial Times povedal predsednik evropskega dela največjega svetovnega proizvajalca alkoholnih pijač Diageo. »Z izhodom držav iz evra bi dobili masivne devalvacije in to bi zelo podražilo uvožene izdelke.« Pri Siemensu so celo ustanovili lastno banko, da bi lahko denar naložili pri ECB, drugi sprašujejo za pravna mnenja o tem, kaj bi razbitje evrskega območja pomenilo za pogodbe o trgovinskih transakcijah in posojilih. Nekateri verjamejo, da ne bo tako hudo. »Ugotovili smo, da skupni učinek za našo družbo ne bo tako negativen, saj smo v večini izvozniki in del mednarodne družbe,« v FT navajajo finančnega direktorja portugalskega oddelka nemškega avtomobilskega podjetja Volkswagen.

Tiskovna agencija Reuters piše, da o morebitnem razpadu evra morda najbolj razmišljajo v državah, ki niso članice skupne evropske valute, med njimi v Veliki Britaniji in Danski, poročajo pa tudi o odločitvi največje svetovne elektronske borze za trgovanje z valutami Icap o preizkusu različnih evrskih scenarijev, za zdaj predvsem morebitne tečaje drahme v primerjavi z evrom in dolarjem. In neimenovani direktor »evropske družbe z več kot deset milijardami letnega prihodka« je tej tiskovni agenciji med nedavnim obiskom v Londonu povedal, da so o morebitnem razpadu evra že razpravljali, »a je bilo srečanje zelo kratko.« Ko so si zagotovili, da je njihov denar spravljen v najbolj varnih bankah in si potrdili mednarodni značaj njihovega poslovanja, so hitro ugotovili, da tako in tako ne morejo narediti veliko.