Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Davek na dodano vrednost je prav zdaj v slovenski politiki očitno dobil moč pomemebnega pogajalskega orodja. Stranka Zorana Jankovića, ki je za odstotek višjo stopnjo vključila v svoj program, morda za zdaj nima somišljenikov ne med političnimi nasprotniki ne med tistimi, ki jih vabi v zavezništvo, a gospodarstvu in ekonomistom zamisel ni tuja, sploh ne.
Slovenija uporablja na splošno 20-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV), za hrano in druge nujne življenjske izdelke in storitve znižano 8,5 odstotkov, pri dejavnostih, ki so v javnem interesu, velja oprostitev davka. Naša država je davek na dodano vrednost začela uporabljati sredi leta 1999, ko je začela je z 19-odstotno splošno in 8-odstotno znižano stopnjo. Odtlej sta izvršna in zakonodajna oblast davčni stopnji popravili enkrat. Višji stopnji, ki ju uporabljamo še danes, sta začeli veljati 1. januarja 2002. Vzrok za popravek navzgor je bil seveda proračun: z davki je bilo treba zbrati več, kot so zagotavljali viri, ki so že bili na voljo. Pobude za višje stopnje imajo danes enako izhodišče.
Košček čokolade
za proračun
Premislite sami pri sebi: zelo dobro veste, koliko dohodnine plačate, hranite položnico od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ne morete pozabiti, koliko davka na obresti ste plačali... Toda, ali veste, koliko prispevate v državno blagajno z davkom na dodano vrednost, s katerim je obdavčena potrošnja? Pomagali si bomo s 100-gramsko tablico mlečne čokolade, delavsko malico in krznenim plaščem (če še vztrajate pri tej živalim sovražni oblačilni razvadi) pa še s stanovanjem. Od čokolade odlomite približno dvanajstino in jo odložite v pločevinko za skupne gospodinjske namene: v mlečni čokolade, za katero ste plačali 0,81 evra, je natanko 6 centov davka na dodano vrednost. Zavezanci za obračun davka davek pribijejo k davčni osnovi in tako dobijo ceno za končnega potrošnika. Pojejmo še malico z davkov vred. Obrok na krožniku stane 4,60 evra, a v njem je tudi 36 centov davka na dodano vrednost, ki jih je blagajničarka prištela k 4,24 evra davčne osnove. Vzemimo za primer še, da malicate skoraj vsak dan in tako v enem letu pospravite okrog 200 obrokov po 4,60 evra – v njih je 72 evrov davka na dodano vrednost. V krznenem plašču in drugih oblačilih je 20-odstotni davek na dodano vrednost, torej petina davčne osnove. Odrezati boste morali torej vsaj rokav plašča, da si boste ponazorili, kolikšen delež ga greje tudi državno blagajno: vzemimo, da znaša osnova 1000 evrov, torej je cena na obešalniku že 1200 evrov. V novem stanovanju, ki ni večje od 250 kvadratnih metrov, je 8,5 odstotka davka na dodano vrednost, torej 8500 evrov, če ste zanj plačali 108.500 evrov. Za pol odstotne točke višja stopnja davka bi nakup nepremičnine podražila za 500 evrov. Pri površini novogradnje nad omenjeno je Slovenija dolžna predpisati 20-odstotno stopnjo.
Proti, a tudi za
»Smo proti kakršnemu koli dvigu davčnih stopenj. Med krizo modri voditelji držav znižujejo davčne stopnje,« vsako misel na višje stopnje davka na dodano vrednost zavrača generalni sekretar obrtno-podjetniške zbornice Dušan Krajnik. Gospodarska zbornica Slovenije tokrat ne stoji istem davčnem bregu: »Predlagamo dve odstotni točki višjo stopnjo davka na dodano vrednost za pet let, ker menimo, da si to lahko privoščimo, saj so naše stopnje med najnižjimi v Evropski uniji,« je na največjem zborničnem dogodku v letu, na šestem Vrhu gospodarstva oktobra povedal predsednik skupščine Stojan Petrič. »Za zdaj stališča nismo spremenili,« nam v tej zbornici odgovarjajo poldrugi mesec pozneje. Želijo si, da bi država tako prišla tudi do dodatne milijarde, ki bo jo posodila podjetjem za dobre projekte. V Trgovinski zbornici Slovenije so glede višjih stopenj davka na dodano vrednost, ki lahko vplivajo na potrošnjo in navade kupcev, previdni: »Menimo, da je potreben temeljit premislek o morebitnem povišanju stopenj DDV, saj se je gospodarski in finančni krizi pridružila še dolžniška kriza. Doslej je vlada dobro ocenila, da bi imele takšne odločitve negativne posledice za gospodarstvo in potrošnike. Slovenija sodi med majhne evropske države, kjer je tujina zelo blizu, zato menimo, da davčne stopnje ne smejo biti višje, kot zunaj naših meja, onkraj meje. Obdržati moramo cenovno konkurenčnost, če želimo zadržati kupno moč in priliv davkov, s katerim se zagotavlja sredstva v našem državnem proračunu, torej doma.«
Prevladala je previdnost
Vladni »svetovalec«, Fiskalni svet, v katerem so ugledni strokovnjaki za ekonomijo in finance, v poročilu za leto 2011 vlado spodbuja, naj razmisli o višjem davku na dodano vrednost in si tako priskrbi dodatne vire. Predsednik sveta dr. Marjan Senjur o pobudi gospodarske zbornice meni, da je treba pobudo gospodarske zbornice obravnavati resno: »Po eni strani se mi zdi realistična, po drugi strani moramo predloge za višje stopnje davka na dodano vrednost obravnavati hkrati z drugimi, širšimi ukrepi, tudi davčnimi, ne moremo govoriti le o enem davku.« Ministrstvo za finance je letos pogosto odgovarjalo na različne pobude za dvig stopenj DDV, a se za takšen poseg ni odločilo. »Zvišanje DDV smo ocenili kot zadnji možni ukrep. Do takšnih predlogov smo zadržani zaradi negativnega vpliva na inflacijo in tudi zato, ker bi bilo zaradi njune usklajenosti treba spremeniti splošno in znižano stopnjo DDV, kar bi posebno negativno vplivalo na osebe z nižjimi dohodki,« pojasnjujejo v ministrstvu za finance. Ministrstvo se je na predloge za višje stopnje odzvalo z več izračuni in med drugim ugotovilo: »Ob postavki, da bi obe davčni stopnji zvišali za eno odstotno točko – torej z 20 odstotkov na 21 in z 8,5 odstotka na 9,5 – je bilo ocenjeno povečanje javnofinančnih prihodkov za okrog 6,3 odstotka oziroma 195 milijonov evrov v letu 2011.«
Hitro ne bo nič
Nova vlada bo morala znova pregledat vse davke, ne le DDV, in pred vsakim posegom v davčni sistem opraviti nove izračune. Zanesljivo bo počakala na celovite podatke o davčnih prilivih v letu 2011. Hitrih preobratov torej tudi pri stopnjah davka na dodano vrednost ne bo.