Delovnopravna zakonodaja brez dogovora s sindikati

Vladna stran se je po pogajanjih s socialnimi partnerji odločila, da bo predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih ter predloga zakonov o malem delu in o urejanju trga dela poslala v nadaljnjo obravnavo. Sindikati so izrazili nezadovoljstvo in napovedali stopnjevanje pritiskov.

Objavljeno
08. junij 2010 11.14
Erika Repovž
Erika Repovž

Ljubljana - Predstavniki vlade so se po včerajšnjem nadaljevanju pogajanj s sindikati in delodajalci o novi delovnopravni zakonodaji odločili, da bodo predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih ter predloga zakonov o malem delu in urejanju trga dela poslali v nadaljnjo obravnavo. Kljub nezadovoljstvu sindikatov in napovedanemu stopnjevanju pritiskov bo vlada predloge vseh treh zakonov predvidoma obravnavala že prihodnji teden.

Tokrat se je tehtnica nagnila v prid delodajalcem, je po pogajanjih dejal premier Borut Pahor in dodal, da je bila pri sprejetju zakona o minimalni plači februarja letos nagnjena v prid sindikatom. »Če hočemo trajneje ohraniti napore sedanje vlade, da bo Slovenija socialno pravična, potem moramo ustvariti pogoje, ki omogočajo vzdržnost in pravičnost; za to pa je potrebna konkurenčnost,« je dejal Pahor.

V dolgotrajnih pogajanjih o novi zakonodaji, ki bo v prihodnje urejala trg dela, sta bila za sindikate sporna predvsem novela zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva znižanje delavskih odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov. Sindikati so si prizadevali, da bi vlada umaknila svoj predlog o znižanju odpravnin, skrajšanje odpovednega roka pa navezala na novi zakon o urejanju trga dela, ki bi za en mesec podaljšal prejemanje nadomestil za brezposelne delavce.

Semolič: Katastrofa za standard

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so nasprotovali tudi sprejetju zakona o malem delu, ki naj bi bil po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča »katastrofa za standard in socialno varnost zaposlenih«. Malo delo naj bi bilo po njegovem prepričanju pot v revščino, saj še dodatno spodbuja negotove, poceni oblike zaposlovanja, ki delodajalce odvezujejo bolniških dopustov, regresov, potnih stroškov ipd. »Nevarnost je, da se bodo delovna mesta za nedoločen čas delila na več malih del,« meni Semolič.

Ker vladna stran ni popustila sindikalnim zahtevam, bo vlada na naslednji seji obravnavala predlog vseh treh zakonov brez dogovora s socialnimi partnerji. Minister za delo Ivan Svetlik je dejal, da so se pri predlogu zakona o urejanju trga dela dogovorili, da se za starejše od 55 let, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, podaljša možnost prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost s 24 na 25 mesecev.

Postopno zniževanje odpravnin

V okviru sprememb zakona o delovnih razmerjih naj bi se odpravnine zniževale postopoma. Za tiste, ki danes prejemajo tretjino plače za vsako leto dela, bi se ob sprejetju novega zakona znižale na eno četrtino, čez leto dni pa naj bi odpravnino za vse znižali na eno petino plače za vsako leto dela.

V predlogu zakona o malem delu pa so dodatno predlagali, da bodo podjetja, ki imajo zaposlenih več kot 1250 delavcev, lahko na ministrstvo za delo poslala vloge za povečanje kvot za malo delo, po posvetovanju z ekonomsko-socialnim svetom pa jim bodo to v primeru sezonskega in počitniškega dela tudi odobrili. Glede pokojninske reforme nekatera razhajanja ostajajo, ker pa so opazni znaki približevanja, se bodo pogovori nadaljevali, je novinarjem včeraj pojasnil minister.

Po mnenju generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta so novi predlogi s področja delovnopravne zakonodaje sprejemljivi, pri čemer se mu zdi najpametneje, da se vsi trije predlogi sprejmejo skupaj in da gredo na vlado v paketu.

»Prepričani smo, da je bolje, da sprejmemo zakone takšne, kakršni so, in jih sčasoma izboljšujemo. Najslabše je, da se nič ne zgodi in da smo v slepi ulici, ves čas pa prihajajo novi predlogi, problemi, ki jih ima gospodarstvo, pa ostajajo,« je dejal Jože Smole.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič z rezultatom srečanja ni zadovoljen: »Absurdno je, da v 21. stoletju iščemo rešitev problemov v zniževanju odpravnin.« Dodal je, da konkurenčnosti podjetij ne manjšajo odpravnine delavcev, ampak nesposobna vodstva podjetij. »To zagotovo ni prava pot. Vlada dela napako in naj se ne čudi temu, kar bo sledilo,« je opozoril.

Da so bila pogajanja neuspešna, se je strinjal predsednik Pergama Dušan Rebolj. »Izid je še posebno slab, če upoštevamo, da smo bili blizu dogovora. Če bi še naprej iskali rešitve, sem prepričan, da bi dosegli dogovor.« Dodal je, da dialoga ne razume tako, da vlada enkrat popusti sindikatom, drugič pa delodajalcem. Pergam bo z drugimi sindikati zato začel izvajati sindikalne pritiske, je napovedal.

Iz sredine tiskane izdaje Dela