Kdo je potem zdaj organ upravljanja evropskih sredstev?

Ljubljana – Po novi vladni shemi je ukinjena tudi Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL) ter prenesena na ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za pravosodje, vendar bodoči direktorati še niso ustanovljeni. Kdo je potem zdaj organ upravljanja evropskih sredstev?

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGT) odgovarjajo, da sta organa upravljanja začasno »locirana« znotraj urada za kohezijsko politiko in urada za evropsko teritorialno sodelovanje. Bojazni, da bi ostali brez tega pomembnega organa, ki je odgovoren za črpanje in upravljanje evropskih sredstev v tekočem finančnem obdobju, naj tako ne bi bilo. (Spomnimo: Slovenija je za obdobje 2007–2013 dobila 4,2 milijarde evrov iz evropskih kohezijskih skladov.)

Slovenija prepričala 
evropsko komisijo

Previdnost seveda ni odveč. Že ob prevzemu poslov SVRL je gospodarski minister Radovan Žerjav opozoril na nevarnost, da bi EU lahko začasno prekinila sofinanciranje treh projektov v okviru Operativnega programa (OP) krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Neuradno smo izvedeli, da naj bi celo grozila nevarnost, da bi nam Bruselj lahko ustavil celotno črpanje evropskih sredstev. A po naših informacijah je v Bruselj na evropsko komisijo odhitela ekipa odgovornih iz Slovenije in bila tam dovolj prepričljiva, da našega črpanja ne otežuje sistemska napaka, zato zdaj tudi ni nevarnosti, da bi Bruselj črpanje sredstev ustavil.

Za obe področji SVRL, ki sta prešli na ministrstvo za gospodarstvo, sta torej predvidena dva direktorata, ki naj bi opravljala podobne naloge kakor dosedanja urada (urad za kohezijsko politiko in urad za evropsko teritorialno sodelovanje). A tudi zdaj v okviru uradov, kakor zagotavljajo na MGT, postopki izvajanja evropske kohezijske politike potekajo nemoteno. Vprašali smo tudi, ali so že spremenili predpise, ki jih najbrž zahteva prenos funkcije organa upravljanja evropskih sredstev.

Teh sprememb še niso opravili, a potrjujejo, da bo treba zaradi reorganizacije državne uprave oziroma ministrstev, ki so vključena v izvajanje evropske kohezijske politike, prilagoditi področne uredbe, navodila ter sistem upravljanja in nadzora. Poudarjajo še, da ne gre za velike vsebinske, ampak zgolj administrativne spremembe v sistemu izvajanja, ki ne bodo povzročile velikih stroškov in zamikov pri črpanju evropskih sredstev.

Na SVRL je bilo dozdaj skupaj z obema regionalnima pisarnama (v Mariboru in Štanjelu) zaposlenih približno 220 ljudi. Kaj si lahko obetajo? Kakor je razumeti, bo večina ljudi delo opravljala tudi naprej. MGT odgovarja: »Ker je kohezijska politika ena osrednjih politik, ki na območju EU pripomore k spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in trajnostnemu razvoju, si prizadevamo, da bi delo potekalo čim bolj tekoče. Sredstva evropske kohezijske politike so namreč v Sloveniji ključna in tako rekoč edina razvojna sredstva, njihov pomen pa se je v času krize le še povečal.

Glede na to, da je izvajanje programskega obdobja 2007–2013 na vrhuncu in se hkrati pospešeno pogajajo, potekajo pa tudi priprave na obdobje 2014–2020, lahko rečemo, da bo glavnina zaposlenih svoje naloge nemoteno opravljala tudi v prihodnje, pri čemer bomo posamezna področja poskušali kar najbolj racionalizirati.«