Do poslovnih idej pomagajo tudi mladi raziskovalci

Da na področju sodelovanja med gospodarstvom in znanstveno sfero škriplje, je stara mantra, ki jo ponavljajo ne le podjetniki ter predstavniki izobraževalnih in znanstvenih institucij, temveč tudi politiki. Pravih rešitev, ki bi popolnoma zapolnile to vrzel, še ni, vse pa vendarle ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled.

Mnogo lahko za krepitev sodelovanja naredijo tudi podjetja sama; zgled za to sta trebanjski Trimo in velenjsko Gorenje, kjer tudi sicer ugotavljajo, da je sodelovanje med sferama iz leta v leto boljše.

Namestnik glavne direktorice za tehnično področje in predsednik komisije za Trimove raziskovalne nagrade Danijel Zupančič ocenjuje, da se na fakultetah zavedanje o pomembnosti projektov uporabnih raziskav povečuje, »saj je to zelo koristna dopolnitev študijske teorije in dobra spodbuda tako za študente kot za profesorje«. V njihovem podjetju tako težav s sodelovanjem z znanstveniki nimajo. Da so v zadnjih letih pri iskanju sinergij med gospodarstvom in znanstveno sfero dosegli korak naprej, meni tudi izvršni direktor za razvoj v Gorenju Boštjan Pečnik.

Trimo nagovarja mlade raziskovalce z razpisom

Trimov razvoj je zelo odprt, partnerji podjetja pa prihajajo iz različnih sfer – gospodarstva, univerz, javnih in zasebnih inštitutov, poudarja Zupančič. Lani so po njegovih besedah v procesu razvoja aktivno sodelovali s 125 domačimi in tujimi partnerji. Med njimi je bilo 20 fakultet, 17 inštitutov in 59 razvojnih oddelkov drugih podjetij. V 85 odstotkih vseh razvojnih projektov je podjetje sodelovalo z zunanjimi partnerji, med vsemi »zunanjiki« pa jih je bilo skoraj 60 odstotkov iz tujine, dodaja predstavnik Trima. »Naše izkušnje so takšne, da s tistimi raziskovalnimi skupinami, s katerimi smo uspešno končali prvi projekt, sodelovanje postopoma preraste v dolgoročnejše. V takšnih primerih postanejo naši partnerji na raziskovalnih projektih, njihovi sodelavci pa zunanji člani projektnih skupin. Zaradi takšnih pozitivnih izkušenj, ki bi jih seveda bilo lahko več, določenih znanj in področij znotraj Gorenja namensko ne razvijamo, ampak jih pokriva naš zunanji partner,« pa opisuje Pečnik in dodaja, da več kot 90 odstotkov vseh Gorenjevih aktivnosti na področju raziskav in razvoja še vedno opravijo sami.

Tako v Trebnjem kot v Velenju zelo poudarjajo tudi sodelovanje z mladimi raziskovalci. Trimo je tako pred kratkim objavil nov natečaj za mlade raziskovalce v Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Češkem, v Črni gori, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Srbiji, Španiji, Turčiji in Veliki Britaniji. Družba v Sloveniji in državah, kjer posluje, razpis, namenjen znanstvenim delom oziroma najboljšim diplomskim, specialističnim in magistrskim nalogam ter doktorskim disertacijam, ki so kakorkoli povezane s področjem dela podjetja, objavi vsako leto. Zanimajo jih dela z različnih področij – arhitekture, industrijskega oblikovanja, gradbeništva, strojništva, kemije, prava, informatike, ekonomije in menedžmenta, elektrotehnike in razvoja zaposlenih, kar pomeni, da ne iščejo le razvojno-tehnoloških rešitev, ampak tudi rešitve, povezane s poslovnimi procesi, modeli in pristopi. »Namen razpisa Trimovih raziskovalnih nagrad je ustvariti dobro sodelovanje med mladimi ambicioznimi raziskovalci, njihovimi mentorji, profesorji in akademiki na eni strani ter podjetjem, ki lahko njihovo znanje koristno uporabi, na drugi strani,« pravi Zupančič. Po njegovih besedah nato avtorje nagrajenih nalog, ki se jim zdijo perspektivne, povabijo na razgovor, kjer se dogovorijo o možnostih nadaljnjega sodelovanja – notranjega ali zunanjega. »Od vseh nagrajenih jih kar do 25 odstotkov ostane v stiku z nami na različne načine. Prizadevamo si, da bi jih bilo čim več,« dodaja.

Z mladimi raziskovalci sodeluje tudi Gorenje. Pečnik tu poudarja štipendiste podjetja, ki se po končanem študiju odločijo, da bodo postali mladi raziskovalci, in mlade raziskovalce, ki jih spoznavajo v okviru sodelovanja z zunanjimi, praviloma partnerskimi izobraževalnimi oziroma znanstvenimi institucijami. »Tako prva kot druga skupina mladih raziskovalcev dela pri temah, ki so za Gorenje zanimive in jih izberemo v sodelovanju z njimi,« navaja sogovornik.

V obeh podjetjih trdijo, da zanimanje mladih raziskovalcev za sodelovanje narašča. Po Zupančičevih navedbah se na njihov razpis v zadnjih letih prijavi okoli 100 avtorjev nagrajenih raziskovalnih del. »Vedno pogosteje se dogaja, da se profesorji in študenti z nami povežejo, še preden razpišejo oziroma prijavijo teme nalog in nato skupaj opredelimo tisto, kar bi bilo tudi za nas zanimivo,« opisuje izkušnje podjetja. »V takšnih primerih jim omogočamo neposredno sodelovanje z nami v času izvajanja raziskave ali priprave naloge, denimo testiranje v naši proizvodnji in laboratoriju, izvedbo fokusnih skupin ali anket z našimi zaposlenimi, kupci in podobno,« našteva. V Gorenju medtem večje zanimanje mladih raziskovalcev po sodelovanju opažajo zlasti med svojimi štipendisti. Pečnik poudarja, da jim zato najprej svetujejo, naj se pred nastopom funkcije mladega raziskovalca za določeno obdobje zaposlijo pri njih, tako da spoznajo podjetje, njihove potrebe in tematiko, ki jo bodo pozneje obdelovali v okviru svojega raziskovalnega dela. Glede zunanjih raziskovalcev sogovornik priznava, da jih »žal ni preprosto privabiti k sodelovanju«.

Pomemben razvoj socialne 
in raziskovalne mreže

Zupančič na vprašanje, kako je z realizacijo idej, ki prispejo na Trimov razpis, v proizvodnji in poslovnih procesih, odgovarja, da vsako leto delno ali v celoti uresničijo najmanj pet idej iz nagrajenih nalog in disertacij. Te ideje so pogosto nove tehnološke rešitve, med njimi je bilo že veliko novih kompozitnih materialov ali elementov, novih statičnih modelov, ki so jih uporabili, prav tako pa tudi poslovnih pristopov, poudarja. So kakšne raziskovalne naloge dobile uspešen epilog tudi na trgu? Sogovornik opozarja, da to ni namen razpisa, čeprav so doslej tako večkrat črpali ideje za izboljšave svojih proizvodov in procesov. Veliko jim pomeni, da so tako razvili odnose s številnimi centri znanja in mladimi raziskovalci, ki so postali del njihove socialne in raziskovalne mreže.

»Dejstvo je, da je tako rekoč nemogoče, da bi, denimo, mladi raziskovalci določeno idejo do serijske proizvodnje pripeljali sami. Določena področja dela in produktne tehnologije so preprosto preveč specifične, da bi bilo smiselno, da bi jih obvladali zunanji sodelavci.

Pomembno je, da je ideja z našim sodelovanjem preizkušena, za izvedbo pa potem praviloma poskrbijo naši strokovnjaki,« pa izkušnje Gorenja pri realizaciji predstavlja Pečenik. Med izdelki, ki so nastali v sodelovanju pri razvoju določenih tehnologij z zunanjimi raziskovalci, pri čemer so pomembno vlogo odigrali tudi raziskovalci na ljubljanski fakulteti za strojništvo, omenja energijsko učinkovit stroj s toplotno črpalko, ki so ga na trg uspešno lansirali konec lanskega leta.

In kaj Trimu in Gorenju izkušnje povedo o potencialu slovenskih mladih raziskovalcev? »Ocenjujemo, da imajo mladi raziskovalci zanimive in sveže ideje,« pravi Zupančič in dodaja, da jih je treba spodbuditi k nadaljnjemu dejanju – k realizaciji idej in njihovi komercializaciji. Tudi Pečnik mlade raziskovalce, s katerimi sodelujejo, ocenjuje z »zelo pozitivno oceno«.

Po njegovih besedah pa včasih opažajo, da nekateri nimajo občutka, da mora njihovo idejo po uvedbi v serijsko proizvodnjo nekdo na koncu kupiti, da mora biti nekdo za izdelek pripravljen odšteti določeno vsoto denarja. Tržna vrednost njihovih idej tako ne upravičuje vedno stroškov za njihovo izvedbo.

»Kot dobro inovacijo ocenjujem tisto, ki v nekem doglednem obdobju lahko doseže uspeh na trgu. Če je inovacija brez poslovnega učinka oziroma če je trg ne sprejme, potem je s takšno inovacijo kljub visoki inovativni ravni nekaj narobe. Včasih morda samo to, da se pojavi v nepravem obdobju,« opozarja sogovornik. Danijel Zupančič Foto arhiv Trima ortrait of CEO of Trimo d.d. Mrs. Tatjana Fink