Do samopreskrbe z vrtički, vlaganjem, s peko kruha

Ljubljana – Kriza, ki ji ni videti konca, spreminja ravnanja potrošnikov, njihove nakupovalne navade, odnos do blagovnih znamk, tudi pri hrani, kažejo rezultati najnovejše ra­ziskave Trženjski monitor. V njej je kar 71 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si del preskrbe s hrano zagotavljajo sami, doma.

»Domača samopreskrba predstavlja alternativni način finančnega prihranka za potrošnike in način, kako se postaviti nasproti nižanju lastne kupne moči. Vir samopreskrbe so vrt, sadno drevje, njive, balkonski vrt in samopredelava z vlaganjem, kuhanjem marmelade, sokov, peko kruha,« je naštevala Maja Makovec Brenčič, predsednica Društva za marketing Slovenije (DMS) na okrogli mizi o pomenu samopreskrbe in odnosu do slovenskih blagovnih znamk v živilski industriji, ki so jo pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP).

Kako torej v razmerah, ko potrošniki zaradi varčevanja bolj načrtujejo svoje nakupe, so preudarnejši, ko se odločajo, kaj naj kupijo, in ko je opazen trend kupovanja cenejših izdelkov trgovskih blagovnih znamk in izdelkov v akciji, prepričati v kupovanje izdelkov slovenskega porekla, izdelkov, pridelanih v lokalnem okolju? Kako ob nezadostni kmetijski pridelavi in s tem nizki pridelavi domačih surovin povečevati zaupanje v izdelke slovenskega porekla; kako krepiti povezovanje v verigi in s tem prispevati k večji pridelavi in večji samopreskrbi? Kako prepričati potrošnika, da kupuje slovensko hrano, kako se na pobude in akcije živilcev odzivajo trgovci?

»Trend samopreskrbe s hrano v Sloveniji upada, zato moramo ukrepati zdaj, če nočemo, da se nam še kje ponovi vsem poznana zgodba s sladkorjem,« je opozorila Tatjana Zagorc, direktorica ZKŽP, ki že sedmo leto z akcijo Kupujem slovensko spodbuja k nakupu izdelkov slovenskega porekla. Naša realnost je, da moramo ohraniti in po možnosti povečati lastno proizvodnjo hrane in z njo zagotoviti večjo prehransko varnost, je poudarila in spomnila na nove trende v tej smeri tudi po svetu, kjer vedno bolj stavijo na kratke preskrbne verige, na vračanje k lastni preskrbi. Martina Bavec, direktorica direktorata za kmetijstvo, pa je ob problemu nezadovoljive stopnje samopreskrbe pri številnih kmetijskih pridelkih poudarila, da je osnovna pravica potrošnika, da pozna tudi poreklo surovine, iz katere je narejen živilski izdelek.

Soočeni s čedalje višjimi cenami surovin, ki jih ob upadanju kupne moči ni mogoče prenesti v prodajne cene izdelkov in spoznanju, da se veliko kupcev preusmerja v kupovanje cenejših izdelkov, so živilci prisiljeni iskati nove možnosti za ponujanje višje dodane vrednosti, je med drugim poudaril predsednik uprave Žita Toni Balažič. Navsezadnje tudi raziskave potrjujejo, da je dobršen del slovenskih potrošnikov pripravljen plačati nekaj več za dober, kakovosten izdelek domačega porekla.

Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, pa meni, da je glavna vloga države pri krepitvi slovenske samopreskrbe. Izpostavil je kritične razmere v prašičereji in predelavi svinjskega mesa, na katere izdatno vpliva nelojalna konkurenca iz tujine, na katero bi se za ohranitev panoge morali odzvati z ustreznimi sistemskimi ukrepi.