Dražji informacijski sistem za starostnike

Ljubljana – Računsko sodišče ugotavlja večje pomanjkljivosti pri vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema na področju instutcionalnega varstva starejših (Domis). Zaradi nesmotrno vodenega pojekta zdaj zmanjkuje denarja za nujne nadgradnje.

Enoten informacijski sistem za instucionalno varstvo starejših, ki bi ga uporabljali domovi za ostarele in psihiatrične bolnišnice, bo vzpostavljen do leta 2010, stroški pa ne bodo presegali 414.000 evrov, je leta 2007 načrtovalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sistem bi moral domovom za ostarele dajati informacijsko podporo za njihovo poslovanje (obračun plač, davkov, sledenje porabi zdravil). Hkrati bi omogočal še zbiranje pomembnih sistemskih podatkov, na primer o prostih sobah v domovih za ostarele in drugih informacijah, pomembnih za nadaljnji razvoj politik za varstvo starejših, v krovno bazo. A Domis niti letos še ne bo končan, celotni stroški vzpostavitve pa se bodo do konca leta predvidoma povečali že na 1.372.000 evrov, ugotavlja računsko sodišče.

Zakon o socialnem varstvu je že v začetku tega tisočletja določil, da mora enoten informacijski sistem na področju institucionalnega varstva vzpostaviti in voditi Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS), a je to nalogo v nasprotju z zakonom prevzelo ministrstvo za delo. To se je razvoja lotilo šele leta 2008, ko je sklenilo pogodbo s konzorcijem zunanjih izvajalcev, ki ga je vodila družba Art, d. o. o. Programske rešitve članov konzorcija ob pridobitvi posla niso bile ustrezne, zato je bilo treba v začetku izvajanja projekta njihove rešitve dodatno prilagajati. Zadnje je dodatno podražilo razvoj sistema Domis. Revizija pri tem ugotavlja, da so neizbrani ponudniki na razpisu že imeli ustrezne rešitve za vzpostavitev zahtevanega sistema.

Krovna baza nima ažurnih podatkov

SSZS je pred objavo javnega naročila za razvoj Domisa predlagala, da bi podjetja, ki so takrat že vzpostavila informacijske sisteme v posameznih domovih za ostarele, na javnem razpisu poskušala pridobiti posel za povezavo teh sistemov v krovno bazo. A ministrstvo se je na začudenje Borisa Koprivnikarja, predsednika upravnega odbora SSZS, nato odločilo, da bo konzorciju zunanjih izvajalcev najprej naložilo izdelavo informacijskega sistema za uporabo v posameznih domovih za ostarele, kakršne so domovi že imeli, in šele nato izdelavo krovne baze za stekanje sistemskih podatkov. Posledica tega je omenjena trikratna prekoračitev stroškov za sistem in pomanjkljivo delujoča krovna baza za zbiranje sistemskih podatkov. Domis trenutno uporablja samo 16 od 90 ustanov za varstvo starejših, saj je za vključitev preostalih zmanjkalo denarja.

Pomanjkljivost krovne baze je predvsem ta, da ne vsebuje ažurnih podatkov. Ministrstvo tako nima sprotnih podatkov o številu postelj v domovih za starostnike in številu prostih mest v domovih. Ker so podatki v bazi stari več let, ministrstvo na njihovi podlagi ne more sprejeti učinkovitih ukrepov za izboljšanje institucionalnega varstva starejših. Tako je v preteklosti podeljevalo nove koncesije za domove za starostnike, kljub temu da zanje ni imelo denarja. Ministrstvu je lani uspelo postaviti le centralni sistem prošenj za sprejem v domove, ki je dostopen na spletu.

Pomanjkljiva strategija ministrstva za razvoj sistema

Za večino zapletov z Domisom je kriva zelo pomanjkljiva strategija ministrstva za razvoj sistema, meni računsko sodišče. Na to je bilo ministrstvo že večkrat opozorjeno, tako od podjetij, ki so programirala Domis, kot tudi od SSZS. Leta 2009 je to celo plačalo 150.000 evrov podjetju Ipmit za izdelavo študije razvoja informacijskih sistemov, a njenih nasvetov v zvezi z vzpostavitvijo Domisa na ministrstvu niso upoštevali, poudarja Sašo Novakovič, direktor Ipmita. Ministrstvo za delo ugotovitev revizije ob njeni današnji objavi še ni moglo komentirati.