Dva odstotka zavezancev plača velik delež dohodnine

Na vrhu dohodkov je bilo predlani 20.037 zavezancev oziroma dva odstotka vseh.

Objavljeno
25. maj 2012 22.42
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Velik delež zavezancev plača majhen delež dohodnine in majhen delež zavezancev plača velik delež dohodnine, kažejo (tudi) podatki o odmeri te dajatve za leto 2010. Objavilo jih je ministrstvo za finance.

Od dveh milijonov prebivalcev Slovenije jih je imelo predlani 1.683.851 dohodke, ki so po zakonu o dohodnini obdavčljivi. Pri mnogih dohodki niso dosegli praga za obdavčitev in davčna uprava zanje ni izdala informativnih izračunov. Odločbe o odmeri dohodnine jih je za leto 2010 tako dobilo precej manj: 1.012.896 ali 60,1 odstotka zavezancev z obdavčljivimi dohodki. Na primer: pokojnina je po zakonu o dohodnini obdavčljiv dohodek, a zaradi posebne pokojninske olajšave in drugih, ki pripadajo vsem zavezancem, večina prejemnikov pokojnine ne doseže praga za obdavčitev in ne dobi davčne odločbe.

V pregled oziroma v letno dohodninsko poročilo, ki ga vsako leto pripravijo na ministrstvu za finance, so zajeti le podatki o dohodkih, ki štejejo v letno davčno osnovo in za katere torej velja odmera na letni ravni. Ob tej namreč dohodninski zakon omogoča še cedularno obdavčitev za dividende, obresti in kapitalske dobičke. Za te velja splošna 20-odstotna obdavčitev, saj ne štejejo v skupne letne dohodke. Osnova za statistične podatke o odmeri dohodnine so tako tudi za leto 2010 informativni izračuni, ki jih je izdala davčna služba, analitiki pa so upoštevali še ugovore in pritožbe, ki so prispeli v davčno upravo do 30. decembra 2011.

Tudi ob omejitvah, ki smo jih našteli, statistika o odmerjeni dohodnini in zavezancih razkriva zanimive podrobnosti o višini in porazdelitvi dohodkov v državi.

Število zavezancev 
in njihov delež pri davku

V dohodninskem letu 2010, ko je povprečna bruto plača znašala 17.938,56 evra, je imelo 69,9 odstotka vseh dohodninskih zavezancev bruto dohodke, ki so bili nižji od povprečne plače. Ta velika skupina zavezancev je prispevala 20,2 odstotka dohodnine za leto 2010. Analitiki ministrstva za finance so zavezance z dohodki do višine letne povprečne bruto plače razčlenili še bolj podrobno.

Zavezancev z bruto dohodki, ki so segli največ do polovice povprečne letne bruto plače, kar je predlani znašalo 8969 evrov, je bilo 24,6 odstotka – skupaj so plačali 0,5 odstotka vse dohodnine za predpreteklo leto. Analitiki ministrstva za finance o tej skupini zavezancev ugotavljajo: »V povprečju je imel leta 2010 vsak davčni zavezanec iz tega dohodkovnega razreda v letu 6076 evrov dohodka, kar je bilo 2460 evrov manj od zneska minimalne plače.«

V skupini zavezancev z dohodki, ki so segali od polovice povprečne plače do ene plače, torej od 8969 evrov do 17.938,50 evra, je bilo predlani 459.718 ali 45,4 odstotka vseh zavezancev: povprečno so imeli 12.851 evrov letnega bruto dohodka, plačali so po 811 evrov dohodnine. Davčnih zavezancev z bruto dohodki med eno in tremi povprečnimi plačami je bilo predlani 28,1 odstotka – prispevali so velik delež dohodnine, 57,1 odstotka. V tej skupini zavezancev je letni bruto povprečni dohodek leta 2010 dosegel 26.525 evrov, povprečno so plačali po 3798 evrov dohodnine.

Na vrhu dohodkov je bilo predlani 20.037 zavezancev oziroma dva odstotka vseh. Ta mali delež zavezancev je prispeval petino, natančneje 22,8 odstotka dohodnine za leto 2010. Značilna razmerja med številom zavezancev in njihovim deležem pri davku so podobna iz leta v leto.

Tretji razred se krepi

Po veljavni davčni lestvici se zavezanec hitro znajde v najvišjem od treh davčnih razredov. Leta 2010 je prvi dohodninski razred zajel letno neto davčno osnovo do 7528,99 evra, drugi razred je segal od zgornje meje prvega razreda do 15.057,96 evra osnove, v tretjem davčnem razredu so bile neto davčne osnove nad 15.057,96 evra. V davčni razred se zavezanec uvrsti s svojo neto davčno osnovo, potem ko davčna uprava odšteje prispevke za socialno varnost, normirane stroške in druge priznane izdatke.

Po odločbah o odmeri dohodnine za leto 2010 je bilo v prvem davčnem razredu 579.038 ali 57,17 odstotka zavezancev, skupaj so plačali 10,35 odstotka vse dohodnine, povprečno 338 na zavezanca. V drugem davčnem razredu je bilo 280.270 ali 27,67 odstotka zavezancev, ki so skupaj prispevali 27,42 odstotka dohodnine, povprečno 1857 evrov vsak. V tretjem davčnem razredu je bilo 153.588 ali 15,16 odstotka zavezancev, ki so plačali 62,23 odstotka vse dohodnine, povprečno 7668 evrov na zavezanca. Od leta 2007, odkar velja sedanji dohodninski zakon s tremi davčnimi razredi, so najbolj opazne spremembe pri deležih zavezancev v najvišjem davčnem razredu: leta 2007 je bilo »na vrhu« 13,7 odstotka zavezancev, leto pozneje 14,5 odstotka, leta 2009 še malo več, 14,9 odstotka in predlani 15,2 odstotka. V drugem davčnem razredu je bilo sprva 58,5 odstotka zavezancev, predlani 57,2 odstotka. V drugi davčni razred se je leta 2007 uvrstilo 27,8 odstotka zavezancev, leta 2010 pa 27,7 odstotka.

Plača je dohodek, ki ga prejema največ dohodninskih zavezancev: leta 2010 je imelo 783.400 od 1.012.896 v informativnem izračunu plačo, nadomestilo plače in plačila stroškov, povezanih z delom. Skupni bruto dohodek iz tega vira je znašal 12,67 milijarde evrov ali 76,34 odstotka vseh bruto dohodkov iz informativnih izračunov. Poglejmo še regres: vključen je bil v informativne izračune za 695.017 ali 68,62 odstotka zavezancev, ki so jim delodajalci leta 2010 izplačali skupaj 580,668 milijona evrov regresa, povprečno bruto 835 evrov na zavezanca.

Odločbe o letnem poračunu dohodnine davčna uprava vedno izda do konca maja v letu za dohodninskim letom, in ker se vsaj majhen delež odmernih postopkov zavleče do decembra ali čez, morajo tudi analitiki počakati. Osnovni statistični podatki o odmeri dohodnine za leto 2011, s katero se davčna uprava ukvarja prav zdaj, bodo torej dosegljivi čez leto.