Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni zbor je z 29 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o poroštvu države za posojilo 440 milijonov evrov iz Evropske investicijske banke za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.
Sprejetje zakona o poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je pomemben korak k dokončanju projekta v predvidenem roku oziroma do leta 2016. A s tem še zdaleč ni konec postopkov in odločanj.
Razprava o zakonu v državnem zboru danes ni bila tako burna. Srečko Meh iz poslanske skupine SD, ki je zakon o poroštvu vložil v zakonodajno proceduro, je poudaril, da »prebivalci Šaleške doline podpiramo proizvodnjo oziroma gradnjo bloka 6 in tudi nadaljnjo proizvodnjo električne energije. To pomeni, da so odgovorni ljudje v premogovniku, v Termoelektrarni Šoštanj in tudi drugje znali z ljudmi govoriti in jim tudi prikazati, kakšno je realno stanje.«
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je spomnil, da »se je vlada 23. februarja do poroštva pozitivno opredelila pod pogojem, da bo investitor izpolnil predhodno določene pogoje«. Sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec pa je še opozoril, da »zakon v besedilu, kot je bilo spremenjeno z amandmajem vlade in amandmajem odbora za finance in monetarno politiko, vladi ne bo nalagal avtomatične pravne obveznosti izdaje poroštva, ampak jo bo zavezoval, da mora pred izdajo s TEŠ skleniti posebno pogodbo in preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva«.
Sprejetje zakona je velik korak naprej k dokončanju projekta. Zakon je tudi argument za banke, da bodo malo popustile pri pogodbenem roku za poroštvo, ki se sicer izteče 31. julija. Vendar to še zdaleč ni konec vseh predvidenih postopkov ter odločanj vlade in poslancev. Vlada bo namreč glede na že peti novelirani investicijski program za TEŠ6 presojala zagotovila, da se projekt do podpisa pogodbe z Evropsko investicijsko banko ne bo podražil nad 1,3 milijarde evrov.
Za pripravo in podpis precej splošne pogodbe o poroštvu z EIB je pristojno ministrstvo za finance. Vendar bo verjetno tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor vzporedno zahtevalo podpis pogodbe s TEŠ, kjer bodo zapisani vsi doslej postavljeni pogoji. Pogodbo z EIB morajo po podpisu ratificirati še v državnem zboru. Določiti je treba še dinamiko črpanja posojila.
TEŠ bo o sprejetju zakona najprej obvestil komercialne banke, ki jamčijo za 110 milijonov evrov posojila pri EIB, od katere TEŠ skupaj najema 550 milijonov evrov. Odbori bank morajo namreč potrditi zamik roka. V TEŠ bodo tudi pospešeno pripravljali novi investicijski program.
Tot: Ni časa za počitnice
Izid glasovanja v državnem zboru je direktorja TEŠ Simona Tota nekoliko sprostil. »Nič, najprej bomo obvestili banke, da je narejen velik korak naprej oziroma da je zakon o poroštvu sprejet. Sledi vloga za podaljšanje roka, ki so ga komercialne banke, ki jamčijo za 110 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, lani že preložile na 31. julij. Takoj se bomo lotili tudi priprave petega noveliranega investicijskega načrta, ki ga zahteva zakon. Dela je veliko, ne bo časa za počitnice, vendar je zdaj razpoloženje precej bolj sproščeno kot pred tednom. Tudi zato, ker v teh dneh sodelavci prevzemajo pomembne dele opreme, več kot 500-tonski stator generatorja je že končan, rotor preizkušajo, skratka, projekt gre naprej in naša skladišča se polnijo.«
Nina Štros iz Greenpeacea, ki je ves čas nasprotoval sprejetju zakona o poroštvu in samemu projektu TEŠ6, je po glasovanju v državnem zboru dejala: »Ne gre za nepričakovan izid, pričakovano je bilo tako malo glasov, potrebnih za potrditev poroštva. Razočarani smo nad tem, da v tej debati ni zmagala moč argumenta, ampak argument moči. Pri glasovanju pa je bilo najbolj zanimivo to, da je večina poslancev SDS kot glavne koalicijske stranke glasovala proti. S tem je eno poglavje nekako končano, a zgodba se bo verjetno še nekaj časa nadaljevala. Razmislili bomo o tem, kako naprej. Sistem omogoča uporabo orodij demokratičnega odločanja, v katero lahko vstopa ljudstvo, in morda je upravičen razmislek, ali katero od teh orodij v resnici uporabiti. Danes pa bi težko rekli, kakšni bodo naši naslednji koraki.«
Greenpeace je na Facebooku že objavili anketo o ideji, da bi o državnem poroštvu odločali na referendumu. Večina tistih, ki so glasovali, je menila, da je referendum potreben in da so se pripravljeni angažirati pri zbiranju podpisov.
