Tiskane izdaje
Ljutomer – Čeprav je Pomurje najpomembnejše kmetijsko območje v Sloveniji, je po razširjenosti ekološkega kmetovanja na repu med slovenskimi regijami. Zadnja leta pa se to spreminja po zaslugi kar nekaj projektov in pobud, namenjenih tako izobraževanju potrošnikov kot preusmerjanju kmetov v ekološko pridelavo in neposrednemu povezovanju obojih.
Eden prvih takšnih projektov, ki je začel neposredno povezovati pridelovalce in porabnike in tako širiti neposredno, lokalno preskrbo z zdravo hrano brez kemičnih pripomočkov, je bila pobuda mariborskega društva Echo, ki je pred tremi leti k partnerskemu ekološkemu kmetovanju povabilo tudi pomurske pridelovalce.
Po zamisli, ki so jo slovenski ekološki kmetje prinesli iz Francije, so začeli pridelovalci in kupci sklepati sicer precej ohlapne pogodbe o redni, tedenski ali dvotedenski sezonski dostavi košaric ekološko pridelane zelenjave, sadja, žit in drugega. Košarica ekološke zelenjave na primer stane 12 evrov. Kakšnih deset ekoloških pridelovalcev iz Pomurja — po besedah predsednika Društva za promocijo prleških ekoloških kmetij Marka Slaviča med njimi prevladujejo prleški — tako že tretje leto ob četrtkih vozijo svoje košarice v Maribor, kjer so imeli lani približno 50 rednih odjemalcev, letos pa jih je že več. Posebno pridelovalci zelenjave lahko tako ustvarijo pomemben del dohodka, pravi Slavič, naročniki pa dobijo certificirano, svežo zelenjavo in sadje brez posrednikov in od deset do trideset odstotkov ceneje kot na ekološki tržnici.
Lani je na pobudo nekaj prekmurskih ekoloških pridelovalcev takšen način prodaje v Murski Soboti začel organizirati tudi tamkajšnji Center za zdravje in razvoj, ki je vse skupaj vključil v čezmejni projekt z Madžarsko Bio izkušnja. Po zelo slabem odzivu kupcev v lanski jeseni je po besedah Silve Nemeš s CZR letos veliko bolje, saj ima sedem ponudnikov petnajst rednih tedenskih pogodbenih odjemalcev, ki po svoje košarice prihajajo ob petkih popoldne na parkirišče soboškega Zavoda za zdravstveno varstvo.
Povpraševanje iz mest raste
Ekološko pridelana hrana in neposredna preskrba pri pridelovalcih postajata vedno bolj modna in povpraševanje, predvsem pri prebivalcih večjih mest, je vedno večje, pravi Marko Slavič, po drugi strani pa tudi finančna stiska ljudi sili k temu, da vse bolj razmišljajo o samopreskrbi. Lokalna samopreskrba se bo tako po njegovem samo še povečevala, poleg tega pa se vedno več ljudi, ki imajo na voljo kakršnokoli zaplato zemlje, znova začenja ukvarjati s pridelovanjem lastne zelenjave in sadja, pravi. Tudi kmetje, ki so še pred desetletjem na svojih poljih pridelovali le tržne kulture, kot so žita in koruza, zdaj del kakšne njive namenjajo zelenjavi, sočivju in krompirju za lastne potrebe pa tudi krmna pesa za hrano prašičem se znova vrača na polja.
S promocijo ekološko pridelane hrane, s širjenjem njene pridelave, z večanjem samopreskrbe in s pridobivanjem tudi večjih porabnikov pa se ukvarjajo tudi sami člani Društva za promocijo prleških ekoloških kmetij, ki so začeli promovirati krovno blagovno znamko Ekoprlekija, pravi Marko Slavič. Skoraj trideset članov društva, ki se ukvarjajo z vsemi področji ekološke pridelave zelenjave, sadja, poljščin in reje živali, je tako začelo sodelovati s prleškimi osnovnimi šolami in zdaj imajo že na dveh šolah enkrat na mesec ekološko kosilo iz lokalno pridelanih surovin, dogovarjajo pa se še z drugimi.
