Ekomobil: elektrifikacija prometa še daleč, 
a treba se je je naučiti

HSE je kupil električni avtomobil in na parkirišču postavil polnilnico. Elektrika naj bi leta 2030 pri nas poganjala 80.000 avtomobilov.

Objavljeno
17. junij 2011 20.05
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – »Električni avtomobili so prihodnost, zato se je treba na to pripraviti,« je vodilo slovenske vlade in njenih služb. Temu so se odločili slediti tudi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in za 33.000 evrov kupili prvi električni avtomobil ter na parkirišču postavili polnilnico. »Smiselno bi bilo, če bi električna vozila poganjala elektrika iz obnovljivih virov energije,« meni generalni direktor HSE Matjaž Janežič.

Matjaž Janežič je opozoril, da zelena mobilnost ne more biti zgolj projekt energetike, temveč vseh sektorjev s podporo države. Nujne so rešitve v prometu, kjer izpusti naraščajo, medtem ko jih morajo drugi zmanjševati. Po kažipotu evropske komisije bo treba do leta 2050 iz prometa spraviti vse avtomobile na fosilna goriva, do leta 2030 pa že polovico.

Janežič je še opozoril, da z vsemi do okolja prijaznimi tehnologijami narašča poraba elektrike. Gospodinjstva zdaj na leto porabijo štiri teravatne ure elektrike, če bi ogrevanje zagotavljali s toplotnimi črpalkami, bi se poraba podvojila, če bi zamenjali vse avtomobile z električnimi, pa bi porabila 12 teravatnih ur, kar je toliko, kot jih zdaj porabi vsa država. Poleg tega je za več kot deset odstotkov električnih avtomobilov nujno posodobiti električna omrežja. Ritem porabe elektrike bi se spremenil, poleg tega omrežja zdaj ne omogočajo hitrega polnjenja baterij.

Priložnost za industrijo

Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je povedal, da so zgodnji električni avtomobili na trgu, zdaj pa se je treba čimprej naučiti, kako ravnati z njimi. Zdaj je v Sloveniji približno 20 električnih avtomobilov in nekaj sto priključnih hibridov. »Naša industrija ima tehnologijo in razvojne možnosti za postavitev pametnih omrežij. Imamo tudi Revoz, ki bo v naslednji generaciji proizvajal slovenski električni avto. Naša avtomobilska industrija pa je na poti dobavitelja delov za električna vozila,« je priložnosti opisal Stritih, ki meni, da noben proizvajalec avtomobilov, ki ne bo imel tudi električnih modelov, ne bo preživel prihodnjih pet let.

Slovenija mora do leta 2020 doseči četrtinski delež obnovljivih virov energije v končni rabi. Pri tem je za promet predvideno, da bo deset odstotkov goriva iz obnovljivih virov, sedem odstotkov bo biodizla in alkohola, tri odstotke pa elektrike. »Od 1.200.000 avtomobilov v Sloveniji jih bo morala 80.000 gnati elektrika,« je dejal Hinko Šolinc z ministrstva za gospodarstvo.

»Avtoceste so naredile osebni promet zelo vabljiv, javni promet pa smo zanemarili,« je dejal Bojan Žlender z ministrstva za promet. Za zmanjševanje osebnega prometa je za prihodnje leto napovedal enotne vozovnice za cenovno dosegljiv javni promet. Drugi zorni kot je zamenjava goriv. »Cilji so strahotni, leto 2030 je jutri,« je dejal Žlender.

Franc Beravs, direktor Eko sklada, je povedal, da bo električni ali hibridni avto prisili uporabnika, da ga ne jemlje kot športno, temveč zgolj kot prevozno sredstvo. Za jesen, če bo vlada potrdila predlagano shemo, je Beravs napovedal razpis subvencij za električne in hibridne avtomobile. Subvencija bo omejena na 5000 evrov.

Veliki vložki

Vse pa je povezano z ogromnimi vsotami denarja. Posodobitev železnic bo do leta 2030 stala 13 milijard evrov, naložbe v energetiki, vključno s pametnimi omrežji, pa naj bi znašale med 25 in 29 milijardami evrov. »Že naložbe v energetiki so tako visoke, kot bi vsako leto gradili nov TEŠ 6. Dvomim, da smo sposobni toliko vlagati, ob hitrosti umeščanja energetskih projektov v prostor, pa še bolj,« je dejal Janežič. Glavna ost kritik leti na ministrstvo za okolje in prostor, saj gradnja verig hidroelektrarn na spodnji in zlasti srednji Savi zamuja že leta.