Tiskane izdaje
Po »tehnični napaki« Standard & Poor's, zaradi katere je bonitetna hiša prejšnji teden za dve uri znižala boniteto Francije, pri Evropski uniji zdaj pripravljajo ukrepe. Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier pravi, da »resni incident še podkrepljuje nujnost discipline in odgovornosti pri tržnih akterjih«, in napoveduje akcijo.
Pri Standard & Poor's se zagovarjajo, da se je zmotil računalnik, potem ko so že pred letom dni francoske podatke kot vzorec dali v nov program za predstavljanje tveganja bančne industrije obravnavanih držav. V sredo so ga končno zagnali, računalnik pa je nedosegljive podatke za Francijo menda razumel kot znižanje ocene in nekaj pred četrto uro popoldne so o tem obvestili »omejeno število« naročnikov.
Dve uri pozneje so »napako« popravili, donosi francoskih obveznic pa se še naprej povečujejo. To pomeni, da finančni trgi popravku ne verjamejo najbolj. Večji donos obveznic je za vsako državo slaba novica, saj kaže, da investitorji zahtevajo višje zavarovanje za svoje tveganje pri nakupu, o Franciji pa se že nekaj tednov širijo govorice, da bonitetne hiše razmišljajo o znižanju ocene.
Preiskava v rokah agencije za nadzor nad delovanjem trgov
Če to drži, so pri Standard & Poor's morda naredili Franciji celo uslugo, saj je napaka namesto držav v težavah zdaj vso pozornost usmerila na ocenjevalce. Francoski finančno-tržni regulator je preiskavo o napaki sprožil že v četrtek, sledila je ameriška SEC, zdaj pa pri Evropski uniji napovedujejo celo ukrepe proti bonitetnim hišam, ki mnoge jezijo že vse od izbruha ameriške nepremičninske krize. Ukrepi, ki jih bodo po napovedih iz Bruslja predstavili že danes, bodo namenjeni zmanjšanju odvisnosti od bonitet ter povečanju konkurence med bonitetnimi hišami, razvidnosti njihovega ocenjevanja državnih dolgov in odgovornosti v primeru nepravilnega delovanja.
V imenu EU bo preiskavo po Barnierjevih besedah vodila letos ustanovljena agencija za nadzor nad delovanjem finančnih trgov ESMA. Ta lahko prijavljenim agencijam celo odvzame licenco, jih prijavi tožilstvu ali ukaže odškodnine v višini do dvajsetih odstotkov letnega prihodka. Poznavalci verjamejo, da bodo za povrnitev neupravičene škode zdaj lahko tožili posamezni investitorji ali države. Banke in druge finančne ustanove bodo tudi pozvali, naj ocenjujejo same, namesto da na pomoč vedno kličejo bonitetne hiše, za zdaj pa po besedah Barnierjeve predstavnice za tisk še ne razmišljajo o ustanovitvi nove evropske bonitetne hiše, o kateri se je veliko govorilo v preteklosti.
Tudi Avstrijci so v strahu
za trojni A
Znano je, da so tri velike bonitetne hiše tako rekoč do zadnjega trenutka pred ameriško nepremičninsko krizo z najboljšimi ocenami ocenjevale tudi najbolj razvpite investicijske banke in druge sokrivce, ko so se zavedle svojih napak, pa so se nižanj ocen med izbruhom evrske krize lotile še s posebno zagnanostjo.
Komisar Barnier je bil med tistimi, ki so še posebno ostro napadali zniževanja bonitet evrskih držav v preteklih dveh letih, pri treh ocenjevalnih velikankah S&P, Moody's in Fitch pa so si v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah tudi sicer nabrali dovolj sovražnikov.
V francoskem primeru ne bi imel milijardnih izgub le Pariz, ampak bi nižja ocena resno ogrozila tudi evropski reševalni sklad EFSF, ki temelji na najboljši oceni svojih ustanoviteljic. Teh v evrskem območju ni več veliko, udarca bonitetnih hiš se bojijo tudi v Avstriji. V strahu za trikratni A, katerega znižanje bi takoj povzročilo tri milijarde evrov dodatnih stroškov za obresti, ministrica za finance Maria Fekter mrzlično pripravlja ukrepe, med njimi zavoro zadolževanja že pri dolgu v višini šestdeset odstotkov bruto domačega proizvoda, otežitev prezgodnjega upokojevanja, več učinkovitosti v zdravstvenem in šolskem sistemu in tako naprej.
Čeprav je napaka ene od treh največjih bonitetnih hiš za zdaj odvrnila pozornost od Francije, bo morala ta država kljub temu dokazati, da so vsi očitki proti njej neupravičeni – in o tem, kot kažejo donosi francoskih obveznic, ne dvomijo le pri S&P, Moody's ali Fitchu. Francijo je z Italijo pravkar primerjal tudi britanski minister za finance George Osborne: »Ne govorimo več o državah, kot je Grčija, govorimo tudi o velikih državah, kot sta Italija in Francija, ki morajo sprejeti zelo zelo težke odločitve.«
Vlada predsednika Nicolasa Sarkozyja je prejšnji teden že drugič v treh mesecih sprejela ukrepe za uravnoteženje proračuna, a je za priliv denarja v državno blagajno predvsem povišala nekatere davke. Ker višji davki ne koristijo gospodarski rasti, s temi ukrepi niso ravno navdušili.
