Tiskane izdaje
Tečaj evra, za katerega je bilo treba v njegovih najboljših časih spomladi 2008 odšteti le malenkost manj kot 1,60 dolarja, je ves čas od uvedbe močno nihal. Najnižjo raven v zgodovini je zabeležil jeseni 2000 z vrednostjo 0,82 dolarja, njegovo dolgoletno povprečje pa se giblje okoli 1,20 dolarja.
V tem letu se je uspel okrepiti največ do 1,48 dolarja, kolikor je bil na borzi v Frankfurtu vreden v začetku maja, zatem pa je spet začel izgubljati tekmo z ostalimi svetovnimi valutami, poroča STA.
Pred tem je bil evro kljub grški krizi dolgo časa presenetljivo trdna valuta. Omajal se je šele v letošnjem poletju, ko je dolžniška kriza najprej ošvrknila Italijo in Španijo, zatem pa celo tako trdne države z evrom, kot je denimo Francija.
Po dveh dneh padanje je bilo treba v četrtek dopoldne za en evro odšteti 1,2858 dolarja, kar je najmanj po septembru 2010. Danes se je ob izredno skromnem obsegu trgovanja od te vrednosti nekoliko oddaljil in je zanj treba odšteti 1,2945 dolarja.
V japonskem denarju je bil evro v četrtek vreden 100,06 jena, kar je najmanj v več kot desetih letih. Kot vzrok za šibak tečaj evra analitiki izpostavljajo predvsem dolžniško krizo v 17 državah s skupno evropsko valuto. Kljub sklepom voditeljev evropskih držav o oblikovanju fiskalnega pakta v območju evra iz začetka decembra je zaupanje vlagateljev v evropsko valuto majhno.
Za podjetja to pomeni tako pozitivne kot negativne učinke. Po eni strani je šibak tečaj evra v prid izvoznikom, saj je zaradi tega izvoženo blago cenejše. A po drugi strani to pomeni dražji uvoz surovin. Potrošnikom prinaša šibak tečaj evra precej negativnih posledic. Tako morajo npr. na bencinskih servisih seči precej globlje v žep, saj se z nafto trguje v dolarjih in je zato njen uvoz dražji. Tudi počitnice v dežele zunaj Evrope so lahko dražje, nakupovanje prek interneta pri ponudnikih izven območja evra pa manj privlačno.
