Pomoč NLB odobrena le za pol leta

Evropska komisija je začasno odobrila dokapitalizacijo NLB. Kad in Sod sta vplačala 61 milijonov evrov novih delnic NLB.

Objavljeno
02. julij 2012 12.55
Posodobljeno
02. julij 2012 18.46
Miha Jenko, Maja Grgič, gospodarstvo
Miha Jenko, Maja Grgič, gospodarstvo
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta danes NLB dokapitalizirali z 61 milijoni evrov. S tem se je delež vseh državnih lastnikov v banki povečal na približno 64 odstotkov, delež KBC pa se je znižal s 25 na približno 22 odstotkov.

Dokapitalizacijo banke so danes po hitrem postopku podprli nadzorna sveta Kada in Soda in vlada na dopisni seji, za tem pa še skupščini obeh družb, ki ju je izpeljala AUKN. Kad je vplačal za 33,1 milijona evrov novih delnic NLB, s tem se bo njegov 4,03-odstotni delež v banki povečal na 9,99 odstotka. Družba tako ne bo presegla kvalificiranega deleža desetih odstotkov, za kar bi potrebovala soglasje Banke Slovenije. Sod je NLB zagotovil 27,9 milijona evrov svežega kapitala, njegov 4,07-odstotni delež pa se bo s tem povzpel na devet odstotkov.

V Kadu in Sodu zagotavljajo, da to vplačilo ne bo ogrozilo pokrivanja njunih obveznosti do pokojninske blagajne oziroma odškodninskih obveznic. Po naših informacijah se je vlada s Kadom in Sodom že nekaj časa dogovarjala o tem scenariju kot izhodu v sili.

Kad in Sod bosta denar menda zagotovila iz depozitov. Kot je mogoče izvedeti, naj bi šlo za denar, ki jima ga je zagotovila država. Ta je namreč lani decembra, torej še v času Pahorjeve vlade, potihoma dokapitalizirala oba sklada: Kad s skoraj 90 milijoni evrov, Sod pa z 60 milijoni evrov, in sicer za morebitne posege na trgu. V Delu smo že takrat razkrili, da naj bi šlo za denar, ki je bil predviden za morebitno dokapitalizacijo NLB.

Ker je pri dokapitalizaciji sodelovala le država, so se pojavili dvomi, da bi pri tem lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč. Kad in Sod sta namreč za delnico NLB odštela 41 evrov, in ne 36,75 evra, kolikor bi lahko največ znašala cena, ki ne bi pomenila nedovoljene državne pomoči. »Dokapitalizacija ne bo veljala kot nedovoljena državna pomoč, ker bo cena ustrezna. Sicer je res, da bosta zdaj Kad in Sod vplačala po 41 evrov za delnico, vendar je bil ta sklep prirejen za vstop KBC. Kad in Sod bosta morala v prihodnje vstopiti še v zelo majhnem znesku (cca. dva milijona evrov) v delnice po zelo nizki ceni, tako da bo celotna dokapitalizacija (tehtano povprečje cene) ustrezala zahtevam komisije. Takšen postopek je dogovorjen z evropsko komisijo,« so pojasnili na ministrstvu za finance.

Evropska komisija začela s podrobnim pregledom dokapitalizacije

Evropska komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči začasno odobrila dokapitalizacijo NLB Skupine v višini 382,9 milijona evrov za ohranitev njene finančne stabilnosti. Kot so sporočili iz komisije, so pomoč odobrili za obdobje šestih mesecev.

V komisiji so mnenja, da bosta NLB in Slovenija v pol leta »imeli dovolj časa za predložitev posodobljenega načrta prestrukturiranja, v katerem bo upoštevana ta dodatna državna pomoč«.

Dokapitalizacijo NLB z izdajo obveznic CoCo v vrednosti 320 milijonov evrov (hibridno posojilo je podelila država) in dokapitalizacijo z navadnim lastniškim kapitalom v višini 62,9 milijona evrov (zagotovila sta ga Kad in Sod) je komisija ocenila za »ustrezno, potrebno in sorazmerno«. Z dokapitalizacijo se bo delež države in povezanih oseb povečal na 64 odstotkov, delež KBC pa zmanjšal na 22 odstotkov.

Hkrati je komisija začela podroben pregled načrta prestrukturiranja banke, ki je bil predložen po prvi (lanski) dokapitalizaciji. »Komisija na tej stopnji dvomi, da načrt ustrezno obravnava vzroke za težave NLB in da predvideva zadostne zaščitne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča dodeljena državna pomoč.« Na podlagi razpoložljivih informacij »komisija na tej stopnji dvomi, da bo banka zaradi predlaganih ukrepov postala uspešna brez nadaljnje državne podpore«.

Vsaka državna pomoč mora biti v skladu s pravili EU

Evropska komisija ni nasprotovala sodelovanju KBC v dokapitalizaciji NLB, so pojasnili v palači Berlaymont. Edini pogoj je bil, da belgijska banka izpolni obveznosti iz načrta prestrukturiranja. Ker je KBC med finančno krizo dobila znatne vsote državne pomoči, se je obvezala, da bo odprodala več svojih naložb. Zadnji rok za odprodajo deleža v NLB je 31. december 2012. Banki sicer ni treba v celoti upoštevati časovnega načrta, če kot nadomestilo odproda enakovredno naložbo, so pojasnili pri evropski komisiji. Taki primeri so bili v preteklosti tako v KBC kakor tudi v drugih bankah. Edina vloga evropske komisije pri dokapitalizaciji NLB je zagotoviti, da je vsaka državna pomoč v skladu s pravili EU. Njihovo spoštovanje morajo zagotoviti NLB in slovenski organi.