Tiskane izdaje
Ob tem so v združenju na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavili, da ne nasprotujejo znižanju podpor, saj so ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovali vrsto predlogov, ki so prav tako vključevali dodatno znižanje podpor, vendar na podlagi izračunov, ki temeljijo na dejanskem stanju na domačem trgu. V združenju pogrešajo konstruktiven pogovor z vlado.
V prvi polovici leta so odkupne cene za elektriko, ki jo proizvedejo sončne elektrarne, za 30 odstotkov nižje od izhodiščnih cen, zastavljenih leta 2009. Za drugo polovico leta je bilo še do nedavnega predvideno 40-odstotno znižanje glede na izhodiščne cene iz leta 2009. Vlada pa se je odločila za dodatno znižanje odkupnih cen, ki pomeni 52,45-odstotno znižanje glede na izhodiščne cene, opozarjajo v združenju.
Ključni predlog združenja se je sicer nanašal na spremembo velikostnih razredov fotovoltaičnih naprav, od katerih je odvisna višina podpor. »Trenutni velikostni razredi imajo prevelik razpon in so neprimerljivi z velikostnimi razredi v drugih državah,« so pojasnili in izpostavili, da majhne elektrarne niso donosne, velike pa imajo previsoke donose.
Podpredsednik združenja Robert Otorepec je poudaril, da se v sedanjih razmerah v Sloveniji izplača graditi samo velike sončne elektrarne, za katere pa imajo zadosti sredstev zgolj tuji investitorji, ki s seboj pripeljejo tudi svoje izvajalce in potrebno infrastrukturo. Največ teh investitorjev prihaja iz Nemčije.
V Sloveniji je tako trenutno okoli 170 elektrarne v velikosti od 150 kilovatov do enega megavata, kar predstavlja tudi 75 odstotkov moči vseh sončnih elektrarn.
V Sloveniji je po oceni združenja trenutno za okoli 150 megavatov sončnih elektrarn, katerih vrednost se giblje okoli 400 milijonov evrov. Letno proizvedejo 160.000 gigavatnih ur električne energije, kar predstavlja osem milijonov evrov. Otorepec je ob tem izpostavil, da s tem zmanjšamo emisije toplogrednih plinov za 160.000 ton, kar glede na ceno emisijskih kuponov pomeni tri milijone evrov letnega prihranka
Male sončne elektrarne do 20 kilovatov se po besedah Otorepca sploh ne bodo več izplačale, saj bo s tako drastičnim znižanjem podpor donosnost negativna. Opozoril je tudi, da so stroški za dokumentacijo pri nas enaki za malo sončno elektrarno, ki se jo namesti doma, ali pa za veliko, milijon evrov vredno elektrarno.
Že samo odprava administrativnih ovir in skrajšanje časa za pridobitev potrebne dokumentacije bi po mnenju podpredsednika združenja stroške investicijo v sončno elektrarno lahko znižala tudi za več kot 10 odstotkov.
Dodatno pa zaradi sprejete uredbe združenje pričakuje zastoj na področju fotovoltaike, saj bodo investitorji odstopali od že zastavljenih načrtov.
Član upravnega odbora združenja Primož Tručl je izpostavil, da je sonce edini obnovljivi vir, ki ga je na voljo neomejeno, saj vsi drugi potrebujejo surovine, ki imajo svojo ceno. Prepričan je, da se lahko z resnim pristopom iz sonca proizvede zadosti električne energije. Podal je primer Nemčije, ki je 26. maja letos okoli poldneva samo iz sončnih elektrarn proizvedla toliko električne energije, ki bi lahko pokrila 50 odstotkov potreb po elektriki v državi.
»Uredbo smo kopirali iz Nemčije, kjer pa je bila zavrnjena in je v javni obravnavi,« je opozoril še en član upravnega odbora združenja Marko Femc in dodal, da je cilj, da bi fotovoltaika postala vir elektrike, oblasti pa se vedejo, kot da je ne želijo.
