Ka. L., Delo.si
Ljubljana - "Nemogoče je govoriti le o pokojninski reformi in socialnih transferjih, ampak tudi o konkurenčnosti," je pojasnil Gaspari in menil, da v nasprotnem primeru ne bomo prišli do zadovoljivih rezultatov.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se je strinjala z ugotovitvijo, da je vladna učinkovitost še vedno šibka in da vlado čaka še precej dela, obenem pa je izpostavila, da izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva ni samo v rokah vlade, temveč tudi managerjev samih. "Premike lahko naredimo le skupaj," je dodala.
Bistveno je, da se spremeni način pogajanj o plačah, ki je zastarel, je dejal Gaspari. Prav s tem je po njegovih besedah povezano tudi priporočilo o "kapici na socialne prispevke". To je "stara zadeva, ki se bo morala enkrat zgoditi", je dejal razvojni minister. V tej luči je izpostavil nedavno odprtje trga dela in možnost Slovencev, da se denimo zaposlijo v Avstriji. Tja bodo po njegovih besedah odhajali bolj izobraženi, saj bodo tam dobili višje plačilo. Nekatera priporočila pa Slovenija že izvaja, je spomnil Gaspari. Pri tem je v zvezi s poenostavitvijo administrativnih postopkov omenil nedavno sprejeti zakon o zemljiški knjigi ter ukrepe finančnega ministrstva za večjo disciplino pri plačevanju davkov. Med drugim bo tako prihodnje leto uveljavljena davčna blagajna, ki je "tipičen primer zmanjševanja sive ekonomije".
IMD je Sloveniji za večjo konkurenčnost svetoval tudi izboljšanje nacionalnega inovacijskega sistema, pri čemer je Gaspari priznal, da je ta zdaj preveč zapleten.
Radićeva pa je padec Slovenije na področju inovativnosti, vlaganja v raziskave in razvoj ter povezovanja znanja in gospodarstva pospremila z besedami, da je bil ta del raziskave narejen po subjektivnih kriterijih oz. na podlagi odgovorov slovenskih managerjev.
Izpostavila je, da je Slovenija za razvoj tega področja vložila kar nekaj sredstev, pri čemer je spomnila na kompetenčne centre, centre odličnosti in razvojne centre. Da ni sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi inštituti in industrijo, je po njenih besedah ponavljanje "stare mantre", česar so se očitno poslužili tudi anketirani managerji.
Sicer pa je Gaspari dejal, da je treba rezultate jemati s kančkom rezerve, saj ni znano, kolikšno težo imajo pri sestavi omenjene lestvice statistični podatki in kolikšno anketni. Lani se je denimo naša država uvrstila nižje kot pa Grčija.
Radićeva pa je spomnila, da obstajajo še druge analize konkurenčnosti. V danes predstavljeni prevladujejo subjektivni kriteriji, ki temeljijo na zelo pesimističnih odgovorih naših menedžerjev, je ugotovila.
Kraljič: Gre za večletno erozijo slovenskega gospodarstva
Slovensko gospodarstvo, glede na to, da je Slovenija v zadnjem obdobju padla na lestvici svetovne konkurenčnosti, tone v povprečju, je ob robu okrogle mize v Trimu v Trebnjem poudaril nekdanji direktor in partner podjetja McKinsey & Company Peter Kraljič. Opozoril je, da gre za za večletno erozijo kakovosti slovenskega gospodarstva.
Ob tem je izpostavil, da gre tudi za večletno erozijo gospodarskega okolja in delovanja slovenskih ustanov ter njenih vlad.
Da bi to spremenili, je treba spremeniti trg dela, nadzorne svete in vlaganje v razvoj. Glede slednjega je dodal, da Slovenija s poldrugim odstotkom bruto nacionalnega proizvoda v razvoj vlaga relativno veliko, po drugi strani pa ne uspe izdelati dovolj kakovostnih izdelkov, je dejal.
Po številnih merilih je Slovenija na repu, če bi se tega načrtno lotili na ravni politike slovenskih vlad in posameznih podjetij, pa bi lahko v petih do desetih letih prišla med prvih deset do petnajst na svetu in to bi moral biti njen cilj, je izpostavil Kraljič.
Boljša povezanost znanosti in gospodarstva je za tehnološki preboj ključnega pomena
Po besedah direktorice in dekanje blejske poslovne šole Danice Purg pa bi morali bolj kot o Sloveniji govoriti o njenih podjetjih. Navedla je Grčijo, ki je danes po njenem kot država zelo problematična, hkrati pa ima izjemno dobra podjetja.
Da bi Slovenija postala prodorna, bi morala v okvirih trajnostnega razvoja iskati nove vire in navdihe za nove izdelke, nov način njihovega izdelovanja in nove storitve, je dejala ter dodala, da vidi njeno prihodnost samo v inovativnosti, visoki tehnologiji, turizmu, storitvenih dejavnostih in njeni odprtosti v svet.
Kot je dejal direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič, bi potrebovala tudi boljšo povezanost znanosti in gospodarstva, kar je za njen tehnološki preboj ključnega pomena. Treba je ustvariti okolje, v katerem se bo znanje povezalo in dobilo popolnoma nove vrednosti, je poudaril.
Ta okolja mora ustvariti in vzdrževati država, obenem pa mora poskrbeti, da bo v njih prišlo do srečevanja partnerjev, kot po počnejo v razvitih državah, je še menil za STA.
Zadnja sogovornica današnje Trimove okrogle mize, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom Violeta Bulc, pa se je s pogledom v prihodnost dotaknila Trima in pohvalila njegovo poslovno inovativnost oz. Trimov model molekularne strukture, ko posamezne skupine močno krepijo kot samostojne enote in jih povezujejo v sistemu vrednot, vizije ter skupnih ključnih ciljev, je pojasnila za STA.
Opisani model je navedla tudi kot zelo primeren za Slovenijo, v kateri bi se vsi čutili kot del uresničevanja skupnih ciljev, hkrati pa bi krepili vsako posamezno celico posebej. Ta bi se tako čutila samozavestno in bi samostojno vstopala tudi v mednarodni prostor, je še povedala Bulčeva.